Načrt vlaganj v elektrodistribucijsko omrežje predvideva za skoraj štiri milijarde evrov naložb. Za obdobje 2025–2034 predvideva za 3,95 milijarde evrov vlaganj v distribucijsko omrežje, od tega okoli 2,47 milijarde evrov v novogradnje in 1,48 milijarde evrov v rekonstrukcije. Elektro Ljubljana naj bi vložil za 1,16 milijarde evrov, Elektro Maribor za 1,11 milijarde evrov, Elektro Celje za 814 milijonov evrov, Elektro Gorenjska za 459 milijonov evrov in Elektro Primorska za 407 milijonov evrov.

Načrt se veže na projekcijo porabe električne energije in infrastrukturo je treba na to pripraviti, je dejal predsednik skupščine Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije, ki konferenco organizira, in predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica.

Ključno vprašanje je, ali se bo elektrifikacija, med drugim prometa in ogrevanja, odvila s pričakovanim tempom, je dejal. Sam meni, da bo tempo počasnejši, in sicer zaradi geopolitičnih in ekonomskih razlogov. Glede slednjega bodo pomembne spodbude npr. za hranilnike, avtomobile, industrijo. "Izplačati se mora in potem se bo ta prehod zgodil," je dejal. Dodal je, da so elektrodistributerji dovolj prožni in da lahko dinamiko prilagajajo potrebam. Razvojni načrt za desetletno obdobje se sicer vsaki dve leti posodobi.

Predsednik uprave Elektra Ljubljana Urban Likozar je podvomil, da bi lahko družba izvedla v načrtu predvideni obseg naložb, med drugim zaradi omejitev pri zadolževanju. Šibka točka je nizkonapetostno omrežje, v katero intenzivno vlagajo in odpravljajo ozka grla.

Mervar: Brez višje omrežnine vlaganja ne bodo mogoča

Direktor sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja Elesa Aleksander Mervar je opozoril na morebiti prevelike vložke v omrežje, če poraba elektrike ne bo rasla, kot je ocenjeno, saj bi to prineslo visoke stroške, ki jih omrežnina ne bi pokrila. Napovedi glede porabe so bile izdelane pred leti, vmes je poraba v Sloveniji padla, je opozoril in med drugim izpostavil tudi negotovost glede prihodnje politike EU-ja, saj da bi nanjo lahko med drugim vplivala odločitev Nemčije glede električnih vozil, potem ko jo je prehitela Kitajska.

Mervar je opozoril, da vlaganja v distribucijsko omrežje povečujejo potrebo po zvišanju omrežnine. Ta je v Sloveniji nižja kot v sosednjih državah in EU-ju, zvišati pa je ni bilo treba, ker lahko razkorak do potrebnih sredstev za elektrodistributerje krije Eles iz prihodkov iz čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Ocenjuje, da bodo lahko do leta 2027 izvedli investicijske naloge, glede vlaganj po načrtu do leta 2034 pa meni, da po trenutnih podatkih ni možnosti, da bi jih izvedli, ne da bi bilo treba močno zvišati omrežnino.

Od 3,95 milijarde evrov so viri za 1,2 milijarde evrov opredeljeni (večino predstavljajo posojila in amortizacija, del tudi prihodki iz čezmejnih prenosnih zmogljivosti in nepovratna sredstva), 2,2 milijarde evrov pa je "odprtih".

Glede zadolževanja elektrodistributerjev, tudi za lastno udeležbo pri evropskih sredstvih, so opozorili, da bodo družbe kmalu dosegle zgornjo mejo zadolženosti, kot jo je postavil Slovenski državni holding (SDH). Dejan Božič iz SDH-ja je glede morebitnega poroštva države dejal, da to ne bi bila rešitev; treba je zagotoviti vzdržno poslovanje, kar pa pomeni "prave projekcije in prave omrežnine".

Nepovratna sredstva za omrežje so na voljo med drugim iz načrta za okrevanje in odpornost. Kot je dejala državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen, je ministrstvo v okviru načrta sklenilo za 70 milijonov evrov pogodb s petimi elektrodistributerji za naložbe v nizkonapetostno omrežje, v teku je izbor projektov za nadgradnjo srednjenapetostnega omrežja v vrednosti dodatnih 16 milijonov evrov.

Da bi zagotovili evropska nepovratna sredstva za distribucijsko omrežje tudi po izteku načrta za okrevanje in odpornost, je ministrstvo predlagalo spremembo kohezijskega programa – tako bo za naložbe v pametna distribucijska omrežja na voljo 17 milijonov evrov, od tega 13 milijonov evrov kohezijskih, razpis naj bi bil objavljen še pred poletjem. Naslednja vlada bo lahko ta sredstva bistveno povečala, saj bo ukrep sestavni del kohezijskega programa celotno obdobje, do leta 2029. Slovenija bo ob tem iz sklada pri Evropski investicijski banki za prenosno in distribucijsko omrežje lahko počrpala 96 milijonov evrov.

Direktorica Agencije za energijo Duška Godina je poudarila, da je ključna učinkovita raba omrežij, k čemur stremi tudi novi sistem omrežnine. Slovenija je z njim med prvimi državami EU-ja, ki so udejanjile usmeritev Evropske komisije in Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer), je dejala.

Natančne projekcije porabe ni mogoče dati in po njenih besedah se ne bi smeli preveč obremenjevati, kje bomo dobili omenjene štiri milijarde evrov. Pač pa se je treba pogovarjati o tem, koliko omrežja je potrebnega in kako ga učinkovito uporabljati, je dejala.