Masten je prepričan, da bi morala Slovenija uvesti podobne ukrepe, kot jih je večina drugih držav po svetu. Pri tem je meril predvsem na to, da bi morala očistiti slabo stanje bilanc bank, ki so ga povzročile slabe naložbe. Dodal je, da ta težava v Sloveniji količinsko ni velika, kljub temu pa je enako eksplozivna.

Zaradi menedžerskih prevzemov banke v patpoložaju
Na vprašanje, kakšne konkretne težave povzročajo slaba posojila, ki so jih banke odobrile za menedžerske prevzeme podjetij, je ekonomist odgovoril, da terjatve silijo banke k previdnosti, "jih spravljajo v patpoložaj". V takšnem stanju ne morejo takoj zahtevati poplačila posojila, saj bi tako lahko izgubile celotno naložbo. Prav zato odgovornim za prevzeme podjetij poplačila posojil odlagajo.

Če se posojila ne plačuje eni banki, ga ta banka ne plačuje drugim bankam. Na ta način posamezna banka postane talka posojilojemalcev za menedžerske odkupe. Težava je v tem, da so banke močno odvisne od zadolževanja v tujini, kjer pa zdaj ni toliko denarja, kot ga je bilo pred izbruhom krize, pojasnjuje MMC-jev sogovornik.

Depozitne vloge varčevalcev varne
In kdo so žrtve takšnih razmer? Masten pravi, da mala in srednja podjetja, ki ne dobijo posojil.

Ekonomista smo povprašali še, ali bi to lahko ogrozilo tudi depozitne vloge varčevalcev. Zatrdil je, da ne, saj za te vloge jamči država, in dodal, da so naše banke kljub vsemu še daleč od "totalnega sesutja".

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si