Za vplačilo drugega dela je potrebna vladna odobritev dopolnitve letnega načrta upravljanja, so pojasnili na Slovenskem državnem holdingu (SDH).

Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE) se je v zahtevni finančni situaciji znašla zaradi spleta negativnih dejavnikov, povezanih z energetsko krizo, zgodovinsko nizke hidrologije v letošnjem letu, ustavitve Teša zaradi stisnitve enega od dveh odkopnih polj Premogovnika Velenje in nezmožnosti dobave zadostnih količin lignita ter zmanjšane pripravljenosti komercialnih bank za dodatno financiranje kratkoročnih likvidnostnih potreb, so izpostavili.

Ob upoštevanju prihodnjih razmer in poslovanja skupine HSE bo SDH težil k cilju, da se celotni znesek naknadnih vplačil kapitala vrne ustanovitelju najpozneje do konca leta 2024 ali celo prej, če bo poslovanje skupine to omogočalo.

"Ekonomska upravičenost transakcije"

Pred odločitvijo o naknadnem vplačilu kapitala je SDH izvedel tudi test zasebnega vlagatelja, iz katerega jasno izhaja, da je vrednost lastniškega kapitala v primeru izvedbe naknadnega vplačila v kapital višja od vrednosti lastniškega kapitala, če naknadno vplačilo ne bi bilo izvedeno. S tem je po pojasnilih SDH-ja tudi izkazana ekonomska upravičenost transakcije in dokazuje, da dokapitalizacija ne predstavlja državne pomoči.

Sorodna novica SDH preučuje možnosti za dokapitalizacijo Geoplina

Dopolnjeni letni načrt upravljanja za leto 2022, ki družbam s področja energetike zagotavlja do 300 milijonov evrov za finančno stabilnost in s tem zanesljivost oskrbe odjemalcev z energijo, je vlada odobrila sredi novembra, konec meseca pa so ji v odobritev poslali še dopolnitev, ki zagotavlja dodatnih 200 milijonov evrov.

V HSE-ju so poudarili, da je bilo letošnje leto najzahtevnejše v njihovi zgodovini. Proizvodnja hidroelektrarn bo zaradi slabe hidrologije v letošnjem letu za kar 32 odstotkov nižja od načrtovane in za več kot 36 odstotkov nižja od lanske, s tem pa tudi najnižja v zadnjih dvajsetih letih, so izpostavili.

Treba je kupovati CO2-kupone

Izredne razmere v proizvodnih družbah bodo imele na poslovanje skupine HSE letos približno 460 milijonov evrov negativnega vpliva. Tega tudi uspešno trgovanje, ki bo letos za približno 50 milijonov evrov preseglo načrtovan dobiček iz trgovanja, ne bo uspelo izničiti, so ocenili.

"Poleg tega imajo višje cene električne energije na trgu in predvsem veliko povečanje volatilnosti cen velik vpliv na izredno povišanje potrebnih likvidnostnih sredstev za cenovno ščitenje prodaje lastne proizvodnje in potrebnih nakupov CO2-kuponov, zato je podobno kot v drugih evropskih državah tudi slovenska država septembra domačim proizvajalcem odobrila poroštvo za te namene," so zapisali v sporočilu.

Zaradi precejšnje zadolženosti skupine HSE, ki se vleče že vse od izgradnje šestega bloka Teš, in zaostrenih tržnih razmer je HSE-ju kljub že odobrenemu državnemu poroštvu v znesku 800 milijonov evrov uspelo od komercialnih bank iz tega naslova do zdaj pridobiti le za 185 milijonov evrov kreditov.

"Vse skupaj bo skupini HSE omogočilo, da bo lahko tudi v času energetske krize in izredno povečanih zahtev po zagotavljanju finančnih kritij sposobna samostojno in učinkovito upravljati lastno proizvodnjo električne energije ter s tem tudi v prihodnje zagotavljati konkurenčno oskrbo z električno energijo v državi," so sklenili v HSE-ju.