Proračunski primanjkljaj je dosegel 413 milijonov evrov, v lanskem polletju je bil pri 124 milijonih evrov.

Proračunski prihodki so bili po navedbah ministrstva za finance v polletju skoraj skladni z načrti ob sprejemanju rebalansa, odhodki pa so nekoliko nižji od načrtov. Proračunski prihodki so tako dosegli 47,7 odstotka z rebalansom načrtovanih prihodkov za prvih šest mesecev, odhodki pa so bili pri 41,6 odstotka načrtovanih.

Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir prihodkov, so v prvi polovici leta dosegli 5,3 milijarde evrov, kar je približno toliko kot v istem obdobju lani. Največji delež davčnih prihodkov odpade na davek na dodano vrednost, ki se ga je v prvem polletju v državni proračun steklo za 2,4 milijarde evrov oziroma 4,2 odstotka več kot v prvi polovici 2022.

Drugo največjo skupino davčnih prihodkov predstavlja dohodnina. Prilivi s tega naslova so se okrepili za 1,4 odstotka, na 922 milijonov evrov. Rast dohodnine po navedbah ministrstva poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač, kar je izničilo negativne učinke dohodninske razbremenitve in zvišanja sredstev, ki pripadajo občinam in jih država krije iz dohodnine. Sredstva za občine so se namreč medletno zvišala za 8,6 odstotka.

Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb pa so v prvem polletju dosegli 742 milijonov evrov oziroma 21,2 odstotka manj kot v istem lanskem obdobju. To je, kot pravijo na ministrstvu, posledica tega, da so morali zavezanci doplačati manj davka pri poračunu za 2022 kot leto prej.

Višji prihodki od trošarin

Prihodki od trošarin so se zvišali za 20,3 odstotka, na 800 milijonov evrov. K tej rasti so največ prispevali višji prihodki od trošarin od energentov, kar je po pojasnilih ministrstva bolj posledica lanskega odloga plačila trošarin, letošnjega plačila zapadlih obrokov in pa vnovič višjih trošarin na pogonska goriva. Zaradi višjih trošarin na tobačne izdelke še naprej rastejo tudi pobrane trošarine na tobak.

Nedavčni prihodki so se znižali za 10,1 odstotka, na 326 milijonov evrov, prihodki iz proračuna EU pa za 11,4 odstotka, na 473 milijonov evrov. Do razlike pri prilivih iz bruseljske blagajne prihaja po navedbah ministrstva zato, ker je Slovenija lani za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost iz Bruslja v tem času prejela 118 milijonov evrov predplačila, letos pa za zdaj le 50 milijonov evrov prvega rednega izplačila.

Naložbe se še naprej krepijo. Zanje je država iz proračuna v prvem polletju namenila 514 milijonov evrov oziroma 23 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Najbolj se krepijo naložbe v železniško infrastrukturo, poplavno varnost, socialno varstvo in javne zdravstvene zavode.

Za transferje skoraj milijarda evrov

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je proračun namenil 979 milijonov evrov oziroma en odstotek več kot lani. K rasti so po pojasnilih ministrstva med drugim prispevala izplačila draginjskega dodatka za otroke in energetskega dodatka za najbolj ranljive ter višji izdatki za izvajanje osebne asistence. Rast pa je zaradi ugodnimh razmer na trgu dela ublažilo zmanjšanje transferjev brezposelnim in odprava turističnih bonov, za katere je lani država še izplačala sredstva iz proračuna.

V zdravstveno in pokojninsko blagajno je državni proračun prispeval 879 milijonov evrov oziroma 9,9 odstotka več kot v istem obdobju lani. Od tega je največ prispeval v pokojninsko blagajno, in sicer 699 milijonov evrov, kar pa je bilo 5,7 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju, ko je bil izplačan solidarnostni dodatek za upokojence. To znižanje so nadomestili višji transferji v zdravstveno blagajno.

Izdatki za subvencije so narasli za 29,7 odstotka, na 466 milijonov evrov. Največ, 431 milijonov evrov, so jih prejela podjetja in zasebniki, ki jim je država pomagali zaradi energetske draginje.