Dopolnitev je po pojasnilih vladnega urada za komuniciranje povezana z odzivom na revizijsko poročilo Računskega sodišča o pravilnosti in smotrnosti poslovanja DUTB-ja v letih 2014 in 2015. Računsko sodišče je namreč DUTB-ju glede pravilnosti poslovanja izreklo negativno mnenje, glede smotrnosti poslovanja v letih, ko sta DUTB vodila Lars Nyberg in Torbjörn Mansson, pa je menilo, da je bilo to neučinkovito in negospodarno.

Med strateško pomembne odločitve, ki jih bo moral DUTB odslej v presojo in soglasje predložiti vladi kot skupščini, se po pojasnilih vlade štejejo tisti posli, ki pomenijo odsvojitev premoženja, pomembnega za razvojno-strateške načrte države, kot je to opredeljeno v strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 in drugih razvojno-strateških načrtih države.

Cenitve bodo morale biti usklajene z interno metodologijo
Na področju nepremičnin pa bo moral DUTB po novih smernicah pri prodaji nepremičnin upoštevati celovite cenitve, ki bodo morale biti skladne z interno določeno metodologijo. DUTB bo lahko prodajal nepremičnine po cenah, ki bodo izjemoma lahko nižje od aktualne cenitve v primeru, ko bo kreditni odbor presodil, da bi to pospešilo prodajo oziroma bo to upravičeno in smotrno z vidika aktualne poslovne strategije DUTB-ja. Morebitna tovrstna odstopanja, višja od 10 odstotkov aktualne cenitve, bo moral DUTB sporočiti finančnemu ministrstvu v roku enega meseca.

DUTB bo moral poleg tega v pogodbah o prodaji terjatev in nepremičnin predvideti t. i. top-up klavzulo, s katero se bodo kupci zavezali, da bodo pokrili razliko med ceno, dogovorjeno v pogodbi, in morebitno višjo ceno, dogovorjeno v poznejšem nakupu oziroma prodaji. Če DUTB te klavzule v posamezni pogodbi ne bo določil, bo moral razloge za takšen odstop utemeljiti ministrstvu za finance.

S takšnim pristopom bo lahko po mnenju pristojnega ministrstva in vlade DUTB terjatev ali nepremičnino prodal najboljšemu ponudniku, preprečili pa naj bi tudi špekulativne nakupe in preprodaje sredstev slabe banke.

Spremenjen statut DUTB-ja
Nove smernice tudi natančneje določajo, kaj vse mora vsebovati poročilo o aktivnostih prestrukturiranja v družbah, v katerih ima DUTB največjo lastniško ali dolžniško naložbo. DUTB mora to poročilo v okviru mesečnega poročanja predložiti finančnemu ministrstvu. S tem naj bi nadzor delovanja slabe banke postal učinkovitejši.

Vlada je sprejela tudi spremembe in dopolnitve statuta DUTB-ja. Z njimi je podrobneje razdelan postopek imenovanja neizvršnih direktorjev in določena jasnejša razmejitev pristojnosti med izvršnimi direktorji in upravnim odborom kot celoto, v katerem poleg izvršnih sedijo še neizvršni direktorji. Spremembe sledijo priporočilom Komisije za preprečevanje korupcije, pripravljene pa so tudi kot odziv na pomisleke Računskega sodišča iz omenjenega poročila.