Glavni izvršni direktor slabe banke Torbjörn Mansson se je na novinarksi konferenci odzval na očitke o visokih stroških, dragih svetovalnih pogodbah in neučinkovitosti. Gre za odziv na medijske objave od julija letos, ki se v največ primerih nanašajo na to, da Mansson ni več družbenik podjetja Quartz+Co, s katerim je DUTB sklenil najdražjo svetovalno pogodbo v višini 3,7 milijona evrov.

Mansson: Ni res, da ne delamo ničesar
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v, še neobjavljenem poročilu, DUTB-ju očitala, da naj bi doslej za zunanje izvajalce porabil okoli 12 milijonov evrov, kar pa je Mansson označil za čisto laž. Za svetovalne pogodbe so doslej porabili 5,2 milijona evrov, je dejal in opozoril, da KPK tudi sam navaja številko 7,5 milijona evrov, kamor pa je prištel še stroške sodnih taks ipd. Za poročilo komisije pa meni, da ime negativne predsodke proti DUTB-ju.
Opozoril je da KPK ne trdi, da so ravnali koruptivno, temveč so opozorili zgolj na tveganja. V slabi banki so tudi vpeljali številne varovalke, da bi preprečili koflikt interesov pri najemanju zunanjih svetovalcev, je dodal.

Po njegovih besedah niso koruptivni in jih vodi le to, da Sloveniji iz prodaj zagotovijo čim več denarja. "Ni res, da ne delamo ničesar," je zagotovil Mansson in navedel 15 postopkov, ki so trenutno v teku (neuspeli stečaj T-2, prisilna poravnava Cimos, Merkurja in ACH-ja, reprogramiranje posojil CGP-ja, prestrukturiranje MLM-ja ...). Njihov cilj je zagotoviti osemodstotni donos na v DUTB vložene 203 milijone evrov, ni pa jasno povedal, kakšni so cilji za ostale naložbe v njihovi lasti, ki jih je za 1,5 milijarde evrov. Dodal je, da so do konca oktobra prodali za 94 milijonov evrov premoženja.
Dejal je le, da so za to morali najeti posojila, za katere plačujejo tudi obresti, zato je v njihovem interesu, da ta posojila poplačjo, hkrati pa zagotovijo še omenjene donose.
Želi kdo škoditi DUTB-ju?
Prvi mož slabe banke je oprav tako ocenil, da za "napadom" na DUTB v zadnjem času stojijo določene interesne skupine, ki želijo diskreditirati njegovo vodstvo, da bi dosegli spremembe v vodstvu in vpliv na odločitve.
Pojasnil je, da so nekateri visoki stroški DUTB-ja nastali tudi zaradi dejavnikov, ki niso bilo njihova krivda. Predstavil je časovnico od 8. aprila do 6. decembra 2013, ko so zaradi spreminjanja časovnic, spremenjene vloge DUTB-ja, zahtev Evropske komisije, izključitve iz ocenjevanja vrednosti slabih terjatev in spremembe koncepta prenosa slabih terjatev nastali dodatni stroški v višini okoli treh milijonov evrov.
V odgovorih na vprašanja novinarjev je Mansson zanikal, da je s podjetjem Quartz+Co, v katerem je bil petodstotni lastnik, sklenil svetovalno pogodbo, saj da na to ni imel vpliva, kasneje pa da je svoj delež tudi prodal. Mansson se je Quartz+Co sicer pridružil 8. marca lani, to je, na isti dan, ko je dobil pooblastilo za izvršnega direktorja DUTB-ja. Prav tako (še) ne misli, da so bili podani razlogi za njegov odstop.

20.500 evrov bruto plus 4.800 evrov neto za potne stroške
Medtem ko je mesečne prejemke neizvršnih direktorjev (do 10.000 evrov bruto) določila vlada, so bili januarja letos javno objavljene tudi plače izvršnih direktorjev - pri Manssonu znaša v fiksnem delu 20.500 evrov bruto (in še 4.800 evrov neto za potne stroške), pri Janezu Škrubeju 21.533 evrov bruto, pri Alešu Koršiču pa 9.800 evrov bruto, ter vrednost svetovalnih pogodb. V DUTB-ju so že takrat pojasnjevali, da brez zunanje pomoči ne bi mogli vzpostaviti družbe v tako kratkem času in na takšen način, kot je to takrat zahtevala vlada.

Premier Miro Cerar je napovedal znižanje plač vodilnih in morebitne kadrovske menjave, a podrobnosti še niso znane.