"Te zadeve še vedno proučujemo, in ko bomo prišli do rezultatov, bomo javnosti to sporočili," je dejal Miro Cerar o poročilu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki naj bi pokazalo na kup nepravilnosti v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Na KPK-ju so povedali, da so poročilo poslali strankam v postopku, ki se lahko do ugotovitev opredelijo. Kdaj bo poročilo javno objavljeno, pa ni znano, predvidoma ne pred koncem leta.

.
Šircelj: Komisija za revizijo bi morala delovati
Poslanec SDS-a in nekdanji predsednik upravnega odbora DUTB-ja Andrej Šircelj pa opozarja, da svetovalne pogodbe podpisujejo izvršni direktorji in da se tudi o zneskih dogovarjajo tisti, ki pogodbe podpisujejo.

Na vprašanje, zakaj je bil DUTB ustanovljen s toliko pomanjkljivostmi in možnostmi za korupcijo ter zakaj kot neizvršni direktor ni ukrepal, je Šircelj odgovoril, da je bil sprejet zakon, ki ima določene določbe, ki se nanašajo na korupcijo in ki od vodstva zahtevajo, da skrbno gospodari. Dodal je, da ima DUTB komisijo za revizijo, ki bi morala delovati.

Bratuškova bi sklicala sejo komisije
Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je zato napovedal, da bodo v SD-ju terjali odgovornost in na koalicijskem vrhu v sredo opozorili na nepravilnosti. Vložitev zahteve za sklic seje komisije DZ-ja za nadzor javnih financ, na kateri bodo zahtevali odgovore je že napovedala poslanka ZaAB-a in nekdanja premierka Alenka Bratušek.

KPK je delovanje DUTB-ja preiskoval od začetka leta. Končno poročilo in oceno stanja v DUTB-ju je sprejel 6. novembra, a vsebine doslej ni razkril. Komisija bo sprejeto končno poročilo in oceno stanja posredovala predsedniku vlade, ministru za finance ter DUTB-ju, v vednost pa tudi guvernerju Banke Slovenije in Računskemu sodišču.

In kako na prve ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije odgovarja glavni izvršni direktor DUTB-ja Torbjörn Mansson? V Odmevih ga je gostila Rosvita Pesek.

Plače v vaši slabi banki so zelo visoke. Jih lahko upravičite?
Ja, lahko. Zelo hitro moramo opraviti zahtevno delo in zato potrebujemo najboljše ljudi. Ti niso poceni.

Poglejva primer - Janee Harjunpää na primer prejema 19 tisoč evrov bruto. Zakaj je tako pomemben?
Janee Harjunpää ima izkušnje s podobnimi prestrukturiranji drugje, v baltskih državah in Ukrajini. Prestrukturiranja so zahtevna, banke so jih več let skušale opraviti, a neuspešno. Mi smo že dosegli nekaj napredka, a nam to ne bi uspelo brez ljudi, ki znajo reševati take težave. Kos morajo biti bančnim združbam, sicer prestrukturiranje ne uspe. Tako izkušene voditelje je težko najti.

Izkušnje torej ima, ali vi veste kakšna je povprečna plača v Sloveniji?
Vem, da je nižja, kot jo izplačujemo mi.

Povprečna bruto plača v Sloveniji je 1.500 evrov bruto. Zaradi vaših plač med Slovenci DUTB ni priljubljen.
Razumem. Toda ne opravljamo povprečnega dela, zato ni primerna primerjava s povprečno plačo. Delamo nekaj, česar, upam, v Sloveniji ne bo treba ponoviti. Razmere so resne, popravljamo številne napake. Upam, da jih ne bo več treba.

Pred letom dni sva se pogovarjala tukaj v Odmevih. Takrat ste imeli 20 zaposlenih. Zdaj jih imate 80. Kljub temu ste kar 12 milijonov plačali zunanjim svetovalcem? Lahko pojasnite?
Naj najprej rečem, da je to število napačno. Točen je podatek, ki je tudi na naši spletni strani. Mislim, da so bolj zanesljiv vir naše objave v letnem poročilu in na spletni strani. Res smo naročili veliko zunanjih storitev, še zlasti na začetku dela leta 2013. Mislim, da je KPK uporabil podatke iz tistega obdobja. Zdaj imamo 80 zaposlenih in ne porabimo več toliko. Leta 2013 smo morali opraviti težke naloge pri notranji organizaciji. Veliko lažje bi bilo, če nam leta 2013 ne bi večkrat spremenili navodil. A uspelo nam je.

Tudi strokovnjaki Ekonomske fakultete v Ljubljani so vam želeli svetovati, pa niso bili izbrani? Zakaj ne?
Pogovarjamo se s številnimi predstavniki fakultete. To je zelo dobro. Ne bi bilo mogoče, da bi z njimi postavili to banko, so pa izkušeni in upam, da bomo izkoristili to slovensko znanje pri prestrukturiranju podjetij.

Pravijo, da so bili cenejši od drugih.
Ni pomembna le cena, pomembno je tudi znanje. Ne moreš primerjati jabolk in hrušk.

Morda imate prav. Morda so vaše plače primerne. Ampak slaba banka je ustvarila že skoraj šest milijonov izgube. Od vas smo pričakovali več.
Pomembno je, kaj bomo dosegli. Naj pojasnim: terjatve bank smo odkupili po priporočenih cenah. Mogoče bo kdo ugovarjal, a tako je. Plačali smo 500 milijonov od tržne cene. Dokapitalizacije je bilo le za 200 milijonov. Zelo poceni je pomoč bankam, z 200 milijoni dobijo 500 milijonov. Zdaj pa moramo poskrbeti, da povrnemo vsak tolar teh 200 milijonov z 8-odstotnimi obresti. To strateško nalogo izvajamo. Naložba se mi zdi dobra, pokrila bo tudi stroške, ki smo ji imeli do zdaj. Zelo težko je, a uspelo nam bo, upam, da nas bodo primerjali z naložbami bančnega sektorja, ki je od vlade prejel svež kapital. Skrbi me, ko slišim, da prinašajo te naložbe izgube. Želim, da bi davkoplačevalcem prinesli več od drugih.