Slovenija bo po oceni Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) letos zaznala dvoodstoten upad bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi se gospodarstvo skrčilo še za dodatnih 1,1 odstotka.

IMF letos pričakuje enoodstoten upad slovenskega BDP-ja
EBRD, ki s svojim delovanjem pokriva območje tranzicijskih držav v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi ter na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, je v svojih napovedih za Slovenijo trenutno najbolj pesimističen med mednarodnimi ustanovami. Napoved je tudi bistveno slabša od januarske, ko je EBRD za letos Sloveniji napovedoval 1,1-odstotno nazadovanje BDP-ja.

Mednarodni denarni sklad letos pričakuje enoodstotni upad slovenskega BDP-ja, prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast. Evropska komisija je Sloveniji nedavno za letos napovedala 1,4-odstoten upad gospodarske dejavnosti, za prihodnje leto pa 0,7-odstotno rast.

Precej bolj črnogledi glede rasti so v EBRD-ju tudi v primerjavi z domačimi napovedmi. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj tako za leto napoveduje 0,9-odstoten padec BDP-ja, prihodnje leto pa 1,1-odstotno rast. Banka Slovenije pa pričakuje, da se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 1,2 odstotka, prihodnje leto pa okrevalo za vsega 0,6 odstotka.

EBRD pozdravlja ukrepe za uravnoteženje javnih financ
EBRD izpostavlja, da statistični podatki kažejo na to, da se je vnovična recesija v Sloveniji začela že zgodaj lani oziroma prej od njihovih pričakovanj, krčenje gospodarske dejavnosti pa naj bi se nadaljevalo. Kot enega izmed glavnih razlogov za to navajajo nadaljevanje posojilnega krča zaradi slabšanja posojilnega portfelja bank.

V ustanovi s sedežem v Londonu priznavajo, da je raven javnega dolga v Sloveniji še vedno nizka, kot velik izziv pa vidijo obnovo konkurenčnosti gospodarstva. V EBRD-ju pozdravljajo sprejem ukrepov za uravnoteženje javnih financ, še posebej ob dolgoročnih pritiskih zaradi staranja prebivalstva, in pa tudi odločitev za dokapitalizacijo največjih bank.

EBRD napoveduje tranzicijskim državam 3,3-odstotno rast
Gospodarske napovedi tranzicijskih držav ostajajo močno pod vplivom dogajanja v območju evra, še pravijo v EBRD-ju. Ta regiji po lanski petodstotni rasti BDP-ja za letos napoveduje 3,2-odstotno povečanje gospodarske dejavnosti, prihodnje leto pa naj bi se BDP okrepil za 3,7 odstotka.

Ta napoved velja za standardno območje delovanja mednarodne finančne ustanove s sedežem v Londonu, torej za regijo srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope ter države nekdanje Sovjetske zveze.

Po izbruhu arabske pomladi in demokratičnih spremembah v severni Afriki je EBRD svoje delovanje razširil še na severnoafriške države in Jordanijo. Če se v napovedih upoštevajo še te, je EBRD-regija lani zaznala 4,6-odstotno gospodarsko rast, letos pa naj bi se ta upočasnila na 3,1 odstotka. Prihodnje leto naj bi rast znašala 3,7 odstotka.

V EBRD-ju pojasnjujejo, da so lanski gospodarski rezultati celo nekoliko presegli napovedi banke, ki so govorile o 4,8-odstotni rasti.

Slovenija lani edina država iz regije EBRD s padcem BDP-ja
Poslabšanje gospodarskih razmer v območju evra na prehodu iz tretjega v zadnje lansko trimesečje je tako prišlo prepozno, da bi občutno poslabšalo letne rezultate tranzicijskih gospodarstev. Edina država iz regije EBRD s padcem BDP-ja, če pri tem izključimo nestabilne severnoafriške države, je bila lani Slovenija, ki je zaznala 0,2-odstoten upad gospodarske dejavnosti.

Se bodo pa slabše razmere v evrskem območju, ki se je v začetku leta vseeno izognilo novi recesiji, na gospodarski rasti območja tranzicijskih držav poznale letos, ko naj bi se gospodarska dejavnost okrepila za 3,2 odstotka.