Potem ko jo je aprila po skoraj dveh letih zvišal za 0,25 odstotne točke, na 1,25 odstotka, jo je zdaj dvignil na 1,5 odstotka. ECB je v strahu pred krepitvijo inflacijskih pričakovanj to storil kljub negotovosti glede dolžniške krize v območju.
Analitiki si niso povsem enotni glede prihodnjega ravnanja Evropske centralne banke (ECB). Nekateri menijo, da novih zvišanj letos ne bo več, večina pa pričakuje, da se bo ECB zgodaj jeseni ob relativno normalnem razvoju dogodkov odločil še za eno zaostritev denarne politike. Do sredine leta 2012 naj bi se obrestna mera nato dvignila na raven med dvema in 2,5 odstotka.

Mandat ECB je sicer jasen, saj je njegova prva naloga boj proti inflaciji. Ta se v območju evra že nekaj časa giblje precej nad srednjeročnim ciljem banke, ki je blizu, vendar pod dvema odstotkoma. Junija je na letni ravni znašala 2,7 odstotka. Čeprav inflacijo povzročajo predvsem cene energije in surovin, želi ECB na vsak način preprečiti pojav inflacijske spirale.

Strah pred poglabljanjem težav
Gospodarstvo v območju evra še naprej okreva, a v zadnjih tednih sta ne nepričakovano sledila umiritev rasti in poslabšanje gospodarskega razpoloženja. K temu prispevata tudi negotovost glede usode grške dolžniške krize in strah pred vnovičnim poglabljanjem težav v drugih ranljivih članicah območja evra. Če bi se dolžniške težave spet poglobile, bi to lahko pomenilo resno grožnjo nadaljnjemu okrevanju.

Predsednik ECB-ja Jean-Claude Trichet bo danes verjetno deležen številnih vprašanj o stališčih banke do predvidene oblike sodelovanja zasebnih upnikov pri dodatnem obsežnem svežnju pomoči Grčiji, ki naj bi bil pripravljen do septembra.
ECB vztraja, da se nič, kar bodo storile banke in druge finančne ustanove, ne sme tolmačiti kot prestrukturiranje grškega dolga, a bonitetne agencije opozarjajo, da predvideno refinanciranje dolga ni nič drugega kot prav to.