Banka naj bi znižala trenutno napoved za gospodarsko rast v območju evra v letu 2009, ki je za zdaj še 1,2 odstotka, predtem pa je že znižala julijsko napoved za rast v istem letu, ki je bila 1,5 odstotka. "Rast v drugem četrtletju je bila negativna in v tretjem bi lahko bila prav tako. Obstaja tveganje, da se bo zato rast več zaporednih čerttletij gibala blizu nič odstotkov," je dejal član ECB-jevega izvršnega odbora Lorenzo Bini Smaghi, ki pa je dodal, da bo to odvisno od učinkov znižanja obrestnih mer, bolj konkurenčnega tečaja evra in padca cen surovin.

Svet ECB-ja je v rednem mesečnem poročilu še zapisal, da trenutne razmere prinašajo izjemno visoko raven negotovosti, ki so v veliki meri posledica naraščajočih pretresov na finančnih trgih, zaradi zmanjševanja domačega povpraševanja in zaostrovanja pogojev financiranja pa gospodarska dejavnost v območju evra postaja vse bolj šibka.

Na bolje šele prihodnje leto?
Ena redkih svetlih točk poročila je napoved, da bi lahko padec cen nafte z najvišjih ravni julija letos in nadaljevanje močne rasti v hitro rastočih gospodarstvih omogočila postopno gospodarsko okrevanje v teku leta 2009.

Šest centralnih bank znižalo obrestno mero
Evropska centralna banka, ki sprejema odločitve o monetarni politiki v evroobmočju, je v začetku oktobra ključno obrestno mero za območje evra ohranila pri 4,25 odstotka, v sredo pa jo je v usklajeni akciji s še petimi centralnimi bankami znižala za 0,5 odstotka, na 3,75 odstotka.

ECB je popravil tudi še eno ključno obrestno mero - za mejno posojanje, ki se je znižala za 0,5 odstotka, na 4,75 odstotka. Mera za deponiranje presežne likvidnosti pa je kljub drugačni praksi ostala nespremenjena pri 3,25 odstotka.

A. P.