Evropska centralna banka (ECB) je ključno obrestno mero v evrskem območju znižala s 4,25 odstotka na 3,75 odstotka, ameriška centralna banka pa je obrestno mero znižala z dveh na 1,5 odstotka.

Znižali sta se tudi drugi dve ključni obrestni meri ECB-ja za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti.

V akciji zniževanja obrestnih mer so sodelovale tudi britanska, kanadska, švicarska in švedska centralna banka, ki so obrestne mere prav tako znižale za 0,5 odstotka. Britanska centralna banka je obrestne mere znižala s 5,0 na 4,5 odstotka, kanadska s 3,0 na 2,5 odstotka, švedska s 4,75 na 4,25 odstotka, ukrep švicarske centralne banke pa je trimesečno obrestno mero Libor v švicarskih frankih znižal s 3,0 na 2,5 odstotka.

Podpora japonske centralne banke
Centralne banke so v skupni izjavi poudarile, da med finančno krizo med njimi ves čas potekajo tesna posvetovanja in sodelovanje v skupnih ukrepih brez primere, kot so operacije refinanciranja finančnih trgov z večmilijardnimi likvidnostnimi injekcijami. "Inflacijski pritiski v številnih državah so se začeli umirjati, s čimer odsevajo padec cen energije in ostalih primarnih proizvodov. Nedavna zaostritev krize je povečala pritiske na gospodarsko rast in tako še znižala pritiske na inflacijo, zato je potrebna določena omilitev globalnih monetarnih razmer." Dodali so, da te ukrepe monetarne politike močno podpira tudi japonska centralna banka.

Podobni ukrepi tudi na Kitajskem
Poleg omenjenih je že drugič v tem mesecu obrestne mere znižala tudi kitajska centralna banka, potem ko je prej ceno denarja ohranjala nespremenjeno več kot šest let. Hkrati je kitajska vlada zmanjšala količino denarja, ki ga morajo imeti banke v rezervi in jim tako olajšala izposojanje. Hongkonška centralna banka pa je ceno denarja oklestila za odstotno točko na 2,5 odstotka.

B. T./A. P.