Osnutek zakona o obnovi po avgustovskih poplavah in plazovih predvideva uvedbo davka na bilančno vsoto bank in hranilnic za petletno obdobje, in sicer v vrednosti 0,2 odstotka od bilančne vsote. ECB je podal mnenje glede predvidenega davka in opozoril, da se v nasprotju z davčnimi ureditvami, ki so jih uvedle druge države članice, dodatni davek v Sloveniji ne bi obračunaval le od neto obrestnih prihodkov ali vrednosti, povezane z obrestno maržo, ampak celotne bilančne vsote.

"Potrebna je previdnost, da takšna davčna osnova kreditnih institucij ne bi spodbudila h krčenju bilančne vsote z močnejšim zmanjševanjem dejavnosti kreditiranja, kot bi bilo treba z vidika denarne politike. V tej zvezi ECB ugotavlja, da se je obseg kreditiranja v Sloveniji že zmanjšal in da bi lahko uvedba novega davka dejavnost kreditiranja dodatno omejila," v mnenju opozarja ECB.

Za mnenje ECB-ja je v začetku oktobra zaprosilo ministrstvo za finance, ki je konec oktobra centralni banki posredovalo tudi osnutek zakona o obnovi, ECB pa je mnenje spisal 2. novembra. ECB dodaja, da omejevanje kreditiranja prispeva k manj ugodnim pogojem za stranke, višji stroški in manjša ponudba posojil pa lahko negativno vplivajo na realno gospodarsko rast.

Podpredsednik ECB-ja Luis de Guindos je medtem v intervjuju za Finance dejal, da ECB tovrstnim davkom ni naklonjen, ker da takšna obdavčitev ne sme zavreti kreditiranja in prelivanja učinkov ukrepov denarne politike v sistem ter ne sme škodovati solventnosti bank.

ECB je po njegovih besedah izdal mnenja Litvi, Španiji, Italiji in zdaj tudi Sloveniji. "Vsi načrtovani davki niso enaki, v vsakem mnenju pa je poudarjeno, da ne smejo poslabšati kreditiranja in ne škodovati solventnosti bank," je dejal de Guidos.

Evropska centralna banka (ECB) je glede napovedanega davka na bilančno vsoto bank podala priporočila oz. svetuje previdnost, kar je njena vloga in je bilo pričakovano, ne nasprotuje pa uvedbi davka, je danes objavilo ministrstvo za finance.

Ministrstvo: ECB ne nasprotuje davku na bilančno vsoto, svetuje pa previdnost

"ECB uvedbi predlaganega davka ne nasprotuje, podala pa je stališče z vidika denarne politike, finančne stabilnosti in bonitetnega nadzora ter tako na določenih mestih podala priporočila oz. svetuje previdnost, kar je tudi njena vloga in je bilo pričakovano," je navedlo ministrstvo za finance. Pri pripravi rešitev je po lastnih navedbah upoštevalo pripombe, ki jih je ECB podala v podobnih primerih - namenskost, začasnost davka, varovalke glede presežka, mehanizmi za varovanje finančne stabilnosti.

Ministrstvo v sporočilu za javnost navaja priporočilo ECB-ja, naj se predlagani določbi priloži analiza možnih negativnih posledic za bančni sektor, da se lahko oceni, ali bi se z uporabo te določbe povzročilo tveganje za finančno stabilnost.

"V tej zvezi pa ECB ugotavlja, da predlog zakona že navaja predhodne analize skupnega neto učinka predlagane določbe na slovenski bančni sektor, vezano na prihodnje učinke pa pozitivno ocenjuje to, da bo Banka Slovenije enkrat letno preverila vpliv davka na stabilnost bančnega sistema v Sloveniji. ECB razume, da bo vlada ugotovitve in priporočila Banke Slovenije na podlagi tega letnega preverjanja upoštevala," pravi ministrstvo.

Navaja tudi priporočilo ECB glede bonitetnega nadzora bank, in sicer da bi morali paziti, da davek ne bi pomenil dodatnega bremena za manj dobičkonosne banke ali banke, ki so v zadevnem davčnem obdobju beležile izgubo.

"Ob tem na ministrstvu ugotavljamo, da morda predlagane določbe niso bile povsem pravilno interpretirane," pravijo. Dodali so, da bodo, kot naproša tudi ECB, evropski centralni banki podali dodatna pojasnila glede davčne obravnave v primeru, ko je dobiček banke enak ali manjši od nič - v tem primeru banka ne bi plačala davka.

Prav tako bodo podali dodatna pojasnila glede razumevanja medsebojne interakcije tega davka in davka od dohodka pravnih oseb, napovedujejo.

Združenje bank: Davek bo negativno vplival na kreditno aktivnost in odpornost bančnega sistema

V Združenju bank Slovenije so prepričani, da predlagana obdavčitev znižuje konkurenčnost slovenskega bančnega sistema in zmožnosti kreditiranja gospodarstva ter prebivalstva. Kot so poudarili v sporočilu za javnosti, je slednje še posebej pomembno v obdobju ohlajanja gospodarstva ter "v času, ko so visoki dobički bank, zaradi zaostrene monetarne politike Evropske centralne banke, prehodne narave".

Svoje nasprotovanje sprejetju predlaganega davka so strnili v štirih točkah:

• Po njihovem mnenju bo obdavčitev bilančne vsote dolgoročno negativno vplivala na kreditiranje ter odpornost bančnega sistema. Napovedujejo tudi potencialno krčenje kreditne aktivnosti "v času, ko so pričakovane tudi večje potrebe po financiranju zelenega prehoda in energetske neodvisnosti". "Obdavčitev bilančne vsote je ukrep, ki banke lahko sili k zniževanju kreditiranja, saj povečevanje bilančne vsote nujno ne pomeni višjih dobičkov. Krčenje aktivnosti bank pomeni nižje dobičke in posledično nižje prihodke za državni proračun v primerjavi s pričakovanimi."
• Združenje poudarja, da ustvarjeni dobiček prispeva h kapitalski krepitvi, saj v velikem deležu ostaja v bankah in hranilnicah in torej ni izplačan v obliki dividend, s čimer se ohranja sposobnost kreditiranja.
• Predvidljivost in stabilnost pravnega ter davčnega okolja sta ključni za normalno poslovanje celotnega gospodarstva. "Primerljivost davčnega okolja in s tem cene kapitala ter vrednotenja slovenskega bančnega sektorja v primerjavi z drugimi v EMU je nujna za ohranitev vloge slovenskega bančnega sistema pri financiranju slovenskih investicijskih potreb. Za zagotavljanje ekonomske suverenosti je namreč ključna ekonomska moč gospodarstva, za dosego slednje, pa je predpogoj močen bančni sektor."
• Izbira zgolj enega sektorja za dodatno obdavčitev ustvarja negotovost in je po mnenju združenja diskriminatorna.

"Bančni sektor je zavezan in pripravljen sodelovati pri odpravljanju posledic katastrofalnih naravnih nesreč, kot so bile nedavne poplave. Po tokratnih poplavah so se banke in hranilnice odzvale s takojšnjimi neposrednimi ter posrednimi ukrepi pomoči gospodarstvu in prebivalstvu. Zgolj v prvem mesecu po poplavah je celotni bančni sektor različnim humanitarnim organizacijam, zaposlenim, gasilcem in občinam doniral kar osem milijonov evrov, kar predstavlja nekaj manj kot dva odstotka letošnjega polletnega dobička bančnega sektorja," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Za današnje Delo je direktorica združenja Stanislava Zadravec Caprirolo dejala, da je predlagana obdavčitev bistveno višja kot drugje, poleg tega je davek namenjen srednjeročnemu financiranju proračuna, medtem ko so v nekaterih drugih državah sprejeli enkratne davčne obremenitve. Slovenska predvidena ureditev bo po njenem mnenju bistveno slabša za investitorje in lastnike, kar bo vplivalo na dostopnost kapitala in ceno, druga posledica pa bo krčenje kreditne dejavnosti in bilančne vsote.