Obrestna mera za glavne operacije refinanciranja oziroma osrednja obrestna mera za evrsko območje, ki je bila od marca 2016 pri nič odstotkih, je po novem pri 0,5 odstotka.

Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita, po kateri banke čez noč pri centralnih bankah evrskega območja deponirajo presežno likvidnost, ki je bila od junija 2014 v negativnem območju, je zdaj pri nič odstotkih. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila je medtem po novem pri 0,75 odstotka.

Svet ECB-ja je junija sicer napovedal julijski dvig obrestnih mer za 0,25 odstotne točke. A ob nadaljnji krepitvi že tako rekordne inflacije so bila v zadnjih dneh vse glasnejša ugibanja, da bi se lahko odločil za dvig v vrednosti 0,5 odstotne točke. Scenarij se je uresničil.

Napoved postopnega dvigovanja obrestnih mer

Dvigi obrestnih mer sledijo koncu neto nakupov vrednostnih papirjev v okviru pandemičnega programa PEPP in rednega programa APP, s čimer je ECB začel obdobje zaostrovanja oziroma "normalizacije" denarne politike.

V svetu ECB-ja so v izjavi po zasedanju zapisali, da bo na naslednjih sejah primerna nadaljnja normalizacija obrestnih mer, kar pomeni, da v naslednjih mesecih sledijo dodatni dvigi obrestnih mer.

Današnji večji dvig obrestnih mer in izhod depozitne obrestne mere iz negativnega območja pa svetu omogoča, da se bo v sledenju srednjeročnemu cilju o dvoodstotni letni inflaciji v prihodnje o obrestnih merah odločal na vsaki seji posebej, glede na tekoče podatke o inflaciji.

ECB zaostaja pri zaostrovanju

V Frankfurtu pri zaostrovanju denarne politike precej zaostajajo za ameriško in britansko centralno banko ter nekaterimi drugimi centralnimi bankami v razvitem svetu. Čeprav je inflacija visoka in naj bi takšna ostala še nekaj časa, jo še vedno poganjajo predvsem višje cene energije. Po drugi strani bi morebitna prekinitev dobav ruskega plina evrsko območje lahko pahnila v recesijo.

Napoved zaostrovanja denarne politike je skupaj z inflacijo in negotovimi gospodarskimi napovedmi povzročila umik iz državnih obveznic ter dvig zahtevane donosnosti na državni dolg. Razmere so se vmes nekoliko umirile, a so ob izbruhu vnovične politične krize v Italiji znova nekoliko bolj napete. Zaostrovanje denarne politike prek rasti cene zadolževanja ogroža predvsem finančno šibkejše ranljive članice evrskega območja, ki so se pred desetletjem znašle v dolžniški krizi.

Orodje za ranljive članice

Svet ECB-ja je danes zato odobril posebno orodje za zaščito prenosa denarne politike (TPI), kar z drugimi besedami pomeni, da v ranljivih članicah ne bi preveč negativno občutili dvigovanja obrestnih mer in konca neto nakupov obveznic.

Osrednji organ evrske denarne politike je presodil, da je oblikovanje novega orodja za odkupovanje vrednostnih papirjev nujno za podporo učinkovitemu prenosu denarne politike v vse evrske države. "Enotnost denarne politike sveta ECB je predpogoj za to, da ECB lahko izpolnjuje svoj mandat cenovne stabilnosti," piše v izjavi sveta.

TPI bo po pojasnilih sveta razširil nabor kriznih orodij denarne politike, oblikovanih v zadnjem desetletju, aktivirali pa ga bodo v primeru "neupravičene, neurejene tržne dinamike, ki bi resno ogrožala prenos denarne politike po območju z evrom". Obseg nakupov bo odvisen od resnosti tveganj, nakupi vnaprej ne bodo omejeni.

A v svetu vseeno poudarjajo, da prva obrambna linija za obvladovanje tveganj za prenos denarne politike, povezan s pandemijo covida-19, še vedno ostaja prožnost pri vnovičnem investiranju glavnic zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP.

Ta prožnost pomeni, da se centralne banke evrskega območja pri ponovnem vlaganju sredstev ravnajo po kapitalskem ključu ECB-ja, ampak lahko v večji meri kupujejo predvsem obveznice ranljivih držav. Potencial za refinanciranje v okviru pandemičnega programa je bil sicer konec junija pri 1718 milijardah evrov.