V času, ko so zaradi posledic pandemije covida-19 številna podjetja v težavah in ko število nezaposlenih raste, zadolženost pa dosega nove rekorde, skuša ECB pomagati državam in podjetjem. ECB, ki je sicer državam članicam zagotovil, da bo tudi v času pandemije podpiral gospodarstvo, je bankam zagotovil poceni likvidnost, če bodo s sredstvi podpirale podjetja.

"Negotovost ostaja visoka, tudi v povezavi z razvojem pandemije in obdobjem, ko bo dostopno cepivo proti covidu-19," so v sporočilu zapisali z ECB-ja in dodali, da so pripravljeni glede na stanje spreminjati svoje instrumente.

ECB je sicer v skladu s pričakovanji trga povečal obseg programa za nujne nakupe med pandemijo za 500 milijard evrov, na 1,85 bilijona evrov. Poleg tega je shemo podaljšal za devet mesecev do marca 2022, da bi ohranil rekordno nizke stroške zadolževanja države in podjetij.

Novosti v pomoč bankam

Ponovne naložbe gotovine, ki so v plačilo zapadle po shemi za nujne obveznice, so bile podaljšane za eno leto, do konca leta 2023.

Da bi bankam omogočil zadostno likvidnost, bo ECB izvedel tudi tri dodatne razpise za triletna posojila, zadnje je sicer zdaj predvideno za december 2021. V pomoč bankam so do junija 2022 podaljšali tudi enostavne zahteve glede zavarovanja, ki so jih uvedli spomladi.

Trojni šok

ECB je svoje spodbude razširil v času, ko se 19 držav evroobmočja trudi, da bi uravnotežile naraščajočo paleto kratkoročnih tveganj in izboljšale dolgoročne možnosti. V bližnji prihodnosti je mogoče pričakovati trojni šok – dolgotrajni drugi val pandemije covida-19, trdi brexit in zamude pri izplačilu 750 milijard evrov težkega sklada EU-ja za pomoč v pandemiji, o katerem naj bi razpravljali na četrtkovem vrhu Evropske unije (EU).

Ti morebitni šoki pa bi lahko bili le začasni, saj se bodo politični spopadi verjetno razrešili, pandemija pa se bo verjetno umirila do pomladi, zato ima ECB predvsem nalogo, da pomaga evroobmočju prebroditi težko zimo.

Medtem je uspeh cepiva izboljšal dolgoročne možnosti in oblikovalci politik so že izrazili prepričanje, da se lahko življenje v drugi polovici leta 2021 normalizira, saj bo imunizacija dosegla kritično raven.

Finančni trgi so že dosegli rast, ki kaže na okrevanje po pandemiji, saj so svetovne delnice na začetku tega tedna dosegle najvišjo vrednost do zdaj, en evro pa je dosegel vrednost 1,2777 dolarja. Tudi nove gospodarske napovedi osebja ECB-ja naj bi leta 2021 zaradi drugega vala covida-19 kazale na počasnejšo rast, a boljše obete za leto 2022.

Stroški posojil verjetno ne bodo občutno nižji

Novi ukrepi, ki so sicer podobni preteklim pobudam, verjetno ne bodo močno znižali stroškov posojil, saj je ECB trdil, da je bila njegova naloga, da te stroške dalj časa ohrani blizu rekordno najnižjih vrednosti, namesto da bi jih še naprej zmanjševal. Toda inflacija bo upravičila nižje stroške posojil za daljše časovno obdobje in nove napovedi ECB-ja bodo po pričakovanjih pokazale rast cen precej pod skoraj dvoodstotno vrednostjo, ki si jo je banka zadala tudi za leto 2023, kar bi bilo 11. leto zapored, ko bi svoj cilj podcenili.