Dobrih 14 dni trajajoča vojna v Ukrajini že pušča makroekonomske posledice, v pogovoru z Urško Jereb za Radio Slovenija priznava guverner centralne banke Boštan Vasle: "Ni večje presenečenje, če povem, da smo prepoznali, da bo imela ruska agresija posledice tako na gospodarsko rast kot na inflacijo."

"Ob tem, ko bo gospodarska aktivnost kljub ruski vojaški agresiji predvidoma ostala solidna, ob vse širše osnovani inflaciji in ob povečanju negotovosti so se zato člani sveta ECB-ja v četrtek odločili za prilagoditev denarne politike," je pozneje Vasle zapisal v izjavi za javnost.

Največja težava je visoka inflacija, ki ob hitri rasti cen energentov in zastojih v dobavnih verigah postaja vse širše osnovana in je februarja dosegla 5,8 odstotka. Ruska vojaška agresija in njene posledice bodo po Vasletovih besedah vplivale tako na gospodarsko aktivnost kot na dinamiko cen v evrskem območju. Upad tujega povpraševanja in poslabševanje gospodarskega sentimenta bosta nekoliko znižala rast, hkrati pa se bo zaradi višjih cen energentov okrepila inflacija.

Napovedi, ki so jih v četrtek obravnavali člani sveta ECB-ja, kažejo, da bo gospodarska rast v evrskem območju letos predvidoma nižja za pol odstotne točke od decembrske napovedi in bo znašala 3,7 odstotka. Po drugi strani bo hitrejša rast cen energentov in drugih surovin, ki se prenaša tudi v rast cen širše po drugih sektorjih, pospešila inflacijo, ki bo letos predvidoma znašala 5,1 odstotka. Ob pričakovanem padcu cen energentov v letih 2023 in 2024 se bo inflacija postopoma umirila in stabilizirala blizu dvoodstotnega cilja ECB-ja.

Ob tem je navedel ključne poudarke Sveta ECB-ja: "Da ohranimo vse možnosti ukrepanja, da postopoma znižamo mesečne neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa APP-ja in z njimi, če bodo razmere dopuščale, v tretjem četrtletju zaključimo in da ključne obrestne mere postopno prilagodimo nekaj časa po zaključku nakupa vrednostnih papirjev. Tako bomo zagotovili, da se bo inflacija na srednji rok stabilizirala pri ciljnih 2 odstotkih.

Zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer se je volatilnost na finančnih trgih povečala, prav tako se je poslabšala likvidnost. Pogoji za financiranje so se zaostrili, nekoliko bolj za zasebni sektor v primerjavi z državnim sektorjem, so še ugotovili. Čeprav so obrestne mere za zadolževanje za zasebni sektor opazneje porasle, so doseženi nove ravni še vedno daleč od povprečnih ravni, ki so prevladovali v letih 2018 in 2019. "Vlagatelji za 10-letno obveznico Republike Slovenije zahtevajo okoli enoodstotni donos, medtem ko za ročnostno primerljivo nemško okoli 0,2 %," navaja Vasle.

Člani Sveta ECB-ja so se po Vasletovih pojasnilih odločili, da bodo neto nakupe vrednostnih papirjev v drugem četrtletju izvajali v manjšem obsegu, kot je bilo napovedano decembra. V aprilu bodo neto nakupi znašali 40 milijard evrov, v maju 30 milijard evrov in v juniju 20 milijard evrov. "Če bodo razmere omogočale, se bodo neto nakupi APP-ja v tretjem četrtletju zaključili," razlaga guverner.

"Ob povečani negotovosti smo prilagodili tudi časovnico spremembe obrestnih mer. S to razširitvijo možnosti ukrepanja smo zagotovili, da bo zaključku neto nakupov čez nekaj časa sledila tudi prilagoditev obrestnih mer, vendar ne nujno v kratkem, kot je bilo predvideno do zdaj," je pojasnil prvi mož Banke Slovenije in dodal: "Člani Sveta ECB-ja ob tem ostajamo pripravljeni prilagoditi vse naše instrumente, da bi zagotovili, da se inflacija srednjeročno stabilizira pri 2 odstotkih."

Ali to pomeni, da bo obrestne mere začela dvigovati že letos? Vse možnosti so odprte, je za Radio Slovenija dejal guverner: "Ne glede na to, ali bomo v tretjem četrtletju prenehali novo nakupovanje vrednostnih papirjev, imamo možnost dviga obrestnih mer, lahko pa ta dvig tudi prestavimo."