Predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic je po podpisu pogodbe z Evropsko investicijsko banko (EIB) poudaril, da posojilna pogodba ni namenjena samo za gradnjo druge cevi predora Karavanke, ampak bodo z denarjem tudi sanirali in varnostno nadgradili obstoječo. Pogodba tako pokriva polovico predvidene celotne investicijske vrednosti projekta.

Drugo polovico bo Dars po Vidičevih besedah kril delno z lastnimi sredstvi, delno pa s posojili, ki jih bodo zdaj, ko je projekt podprt z jamstvom iz Evropskega sklada za strateške naložbe (Efsi), bistveno lažje dobili brez poroštva države. Dars je posojilo pri EIB-ju najel za 22 let, pri čemer za prva tri leta veljala moratorij, je še pojasnil Vidic in dodal, da se obrestna mera določa pri vsakokratnem črpanju in je ustrezno nizka, odvisno od razmer na trgu.

Za gradnjo druge cevi je Dars po večletnem postopku, v katerem je morala kar petkrat odločati državna revizijska komisija, izbral turškega gradbinca Cengiz. Pogodbo za 98,6 milijona evrov brez DDV-ja sta podpisala 30. januarja, Cengiz pa ima od podpisa 20 dni časa za predložitev ustrezne bančne garancije. "Pričakujemo, da jo bo predložil že prej in takoj potem ga bomo uvedli v delo. To pričakujemo še ta mesec, začetek gradnje pa marca," je strnil Vidic.

Potrdil je, da se Dars z EIB-jem pogovarja tudi o posojilu za tretjo razvojno os. Banka ima po njegovih besedah na mizi dokumentacijo tako za severni kot južni del projekta, a dokumente še proučuje. Vidic je optimističen predvsem glede sodelovanja pri južnem delu. Spomnil je, da ima za dva odseka, ki se bosta gradila prva, Dars že poroštvo države. Je pa glede sodelovanja z EIB-jem še dodal, da je z vidika banke največja težava ta, da tretja razvojna os ni del vseevropskega prometnega omrežja.

Pogodba, ki sta jo podpisala Dars in EIB, je sicer že 13., kar EIB uvršča na sam vrh Darsovih posojilodajalcev, je še povedal predsednik uprave. Poudaril je, da so šest posojil že odplačali.

Dobro sodelovanje z Darsom je ob današnjem podpisu poudarila tudi podpredsednica EIB-ja Liljana Pavlova, ki je predstavila tudi druge naložbe v Sloveniji, pri katerih sodeluje EIB. V zadnjih petih letih je EIB v Slovenijo po njenih besedah vložil 1,23 milijarde evrov in s tem postal eden največjih vlagateljev v slovensko gospodarstvo. Lani je glede na leto 2017 potrojila vlaganja v Slovenijo, njen vložek je nanesel 248,4 milijona evrov.

Drugo posojilo namenjeno energetski prenovi stavb

Poleg pogodbe z Darsom so podpisali tudi pogodbo s slovenskim podjetjem Resalta za projekt doseganja energetske učinkovitosti pri prenovi stavb. Projekt, ki je vreden 32 milijonov evrov, bo EIB sofinanciral z 12-milijonskim posojilom.

Kot je dejal izvršni direktor Resalte Luka Komazec, bo posojilo podjetju omogočilo, da z močnejšim poudarkom na pametnih sistemih upravljanja z energijo in digitalnimi rešitvami za energetsko učinkovitost nadgradi razvoj in razširi poslovanje kot vodilni neodvisni ponudnik energetskih storitev v jugovzhodni Evropi.

Za lažji razvoj bo Resalta s posojilom EIB-ja ustvaril do 50 novih delovnih mest, kar je skoraj podvojeno število trenutno zaposlenih. Aprila 2019 je EIB Resalti že odobril za šestih milijonov evrov posojila.