Vzpostavitev bančne unije je stranska pot k fiskalni uniji. Eden izmed stebrov bančne unije bo skupni nadzor, za katerega bodo potrebni stresni testi bank. Slovenija bo pri tem nekakšen "testni model", saj ti že potekajo pred sanacijo bank, je na kongresu plemenitih kovin in surovin povedal ekonomist Mojmir Mrak.

Bančni nadzor v okviru unije naj bi po njegovih besedah začel delovati prihodnje leto jeseni, pred tem pa bodo potrebni tudi stresni testi v vseh bankah, ki bodo podvržene nadzoru.

"To bo velik problem za Slovenijo. Ali bomo te teste delali dvakrat?" se je spraševal Mrak in poudaril, da še vedno ni dorečeno, kako se bodo reševale banke, če bo na podlagi bančnega nadzora ugotovljeno, da jih je treba dokapitalizirati. "Odprta ostaja cela vrsta vprašanj," je poudaril.

Pomembna bo gospodarska rast
Za prihodnost območja evra bo po njegovem mnenju ključno vprašanje, kako priti do konsistentne gospodarske rasti: "Če do tega ne bo prišlo, bomo imeli resen problem s politično vzdržnostjo sistema prilagajanja, ki temelji predvsem na varčevanju."

Pomembno prelomnico bi tako po njegovih ocenah lahko predstavljale volitve v evropski parlament prihodnje leto, če bi na njih velik delež glasov dobili evroskeptiki.

Globalizacija se bo nadaljevala
Mrak je v svojem nagovoru na kongresu opisal finančne razmere pet let po prelomu v svetovnih financah in ekonomije, ko je propadla ameriška banka Lehman Brothers. Kriza, ki je sledila propadu banke, je bila po njegovih ocenah najhujša gospodarska kriza poletu 1930.

Pet let po propadu Lehman Brothers je rast svetovnega gospodarstva še vedno nizka in neenakomerna, počasno okrevanje pa se odraža tudi v počasni rasti svetovne trgovine. Ker je kriza najbolj prizadela razvite države, so po Mrakovem mnenju moč dobile države v razvoju, kot sta Indija in Kitajska. "Z izbruhom krize pa je prišlo do ustavitve trenda hitre globalizacije. Ta se bo sicer nadaljevala, vendar pa ne po vzorcu iz časov pred krizo," je še dejal.

Posredne vzroke za izbruh finančne krize Mrak vidi tudi v pomanjkljivem delovanju mednarodnih denarnih sistemov. Od teh se namreč pričakuje, da zagotavljajo stabilnost deviznih tečajev, da so učinkoviti pri prilagajanju plačilnih bilanc in omogočajo dostop do mednarodne likvidnosti, vendar tega niso dosegli.