Polanec poudarja, da Slovenija daje znak, da se država ne namerava umakniti iz gospodarstva in pridobiti sredstev iz privatizacije, saj ni pripravljena izvesti umik iz Mercatorja.

To po njegovih besedah v zadnjem času najbolje odraža, kako gre s stvarmi pri nas. Istočasno imamo problem z oblikovanjem vlade, (pre)pozno je bil sprejet intervencijski zakon, pokojninske reforme ni na vidiku. "Medtem ko se hecamo, bodo oni prilagodili bonitetne ocene. Preden jih bodo popravili, bo spet trajalo," je poudaril.
Dražji denar
Znižanje bonitetne ocene pomeni zlasti dražje zadolževanje. Enako pomeni tudi znižana bonitetna ocena štirih bank. "Njihov vir financiranja bo zaradi tega dražji oziroma je verjetnost, da jim bodo posojali, manjša," pravi ekonomist. Ob tem pa jim bo preprečevanje prodaje Mercatorja povzročilo še dodatno škodo.

Kovač: Oceno sesuva politična kriza
Po mnenju Kovača je znižanje bonitetne ocene tudi rezultat tega, da je Slovenija tri mesece v precejšnji politični krizi. "Bile so izredne volitve, nimamo zelo jasnega načrta, kako fiskalno sanirati slovenske razmere v letu 2012," izpostavlja.

Z zadolžitvijo Slovenija sicer pretiranih težav nima in je glede tega pod evropskim povprečjem. A način, kako se lotevamo težav, in trenutne razmere bonitetne ocene potiskajo vse niže. "Dokazujemo, da ne obvladujemo razmer," izpostavlja Kovač. Zato bonitetne hiše potencialne bodoče vlagatelje v Slovenijo opozarjajo, naj bodo dodatno previdni.
"Če bi spremenili razmere, če bi prišli čim hitreje do čimstabilnejše vlade, do čimnatančnejšega načrta fiskalnega prestrukturiranja, če bi tako ali drugače javno sporočali, kako bi rešili bančni trg, bi zaustavili drsenje bančnih ocen," je menil Kovač. Na izboljšanje pa tudi po njegovih besedah še nekaj časa ne moremo računati.