Priznani analitik Michael Hartnet (BoA) meni, da bodo delnice iz družine Veličastnih 7 (Apple, Microsoft, Nvidia, Meta, Alphabet, Amazon in Tesla) letos izgubile sijaj, zato priporoča usmeritev prihrankov v veliko ugodneje ovrednoteno Evropo in tudi v japonski bančni sektor. Veličastnih sedem ("Magnificent 7") je preimenoval v "Lagnificent 7", torej v delnice, ki bodo zaostajale za rastjo trga. Pri tem poudarja, da so vlagatelji po rekordnem januarskem prilivu v ameriške delniške sklade že preveč izpostavljeni temu trgu. Boji se, da bo izzvenel še en dejavnik, ki je podžigal rast delnic, to so fiskalni spodbujevalni ukrepi. Skratka, po dveh izjemno donosnih letih 2023 in 2024 bi se morali vlagatelji pripraviti na konec navdušenja nad vsem, kar je povezano z umetno inteligenco. In ta črni labod (dogodek, ki je popolnoma nepričakovan, ima pa hude posledice) bi bil lahko prav DeepSeek, ki ima v svojem logotipu modrega kita.

Zaslužijo tisti, ki razmišljajo obratno od večine
Podobna opozorila je slišati tudi iz slovitega norveškega pokojninskega sklada, ki upravlja že približno 1,7 bilijona evrov premoženja in je s tem največji investicijski sklad na svetu. Samo lani je imel na račun bikovskega trenda za 214 milijard evrov dobička. A razmere bi se utegnile spremeniti. "Za nami je odlično leto, visoki donosi so predvsem posledica rasti vrednosti tehnoloških delnic," je povedal Nicolai Tangen, direktor družbe Norges Bank Investment Management, ki upravlja norveški pokojninski sklad, pri čemer pa opozarja, da letos ne gre več pričakovati takšnih gibanj. Kot pravi, bi morali vlagatelji razmisliti o prodaji tehnoloških delnic in okrepiti pozicije na Kitajskem. "Najbolje je, da vlagatelji razmišljajo ravno obratno od večine in kupujejo naložbe, ki trenutno niso priljubljene. Dandanes bi to pomenilo, da bi bilo treba prodajati ameriške tehnološke delnice in kupovati delnice kitajskih podjetij," je za Bloomberg povedal Tangen.

"Izbrisanih" za več kot 14 tržnih kapitalizacij Ljubljanske borze
Točno takšne vzorce smo lahko spremljali v zadnjem tednu. Tehnološki sektor je izgubljal, kitajske delnice pridobivale. V New Yorku so bili predvsem v ponedeljek padci res spektakularni, Nvidijine delnice so strmoglavile za 17 odstotkov, s tem pa se je njena tržna kapitalizacija sesedla za rekordnih 589 milijard dolarjev. Za primerjavo: tržna kapitalizacija celotne Ljubljanske borze je približno 13 milijard evrov. Wall Street je, kot je znano, šokiralo kitajsko podjetje DeepSeek s svojim uspešnim UI-klepetalnikom DeepSeek-V3, ki je v primerjavi z ameriško konkurenco (ChatGPT, Llama 3.1) vsaj enako dober in hiter, pa še zastonj je! Ob tem za svoje delovanje ne potrebuje najnaprednejše generacije Nvidijinih čipov Blackwell, ampak ga poganja Nvidijin "običajni" čip H800. Na mestu je vprašanje, ali so astronomska vrednotenja "Big Tech" podjetij upravičena. Nvidijina tržna kapitalizacija je bila na primer maja 2023 bilijon dolarjev, še pred enim tednom pa že 3,5 bilijona.

Frankfurt pridno postavlja rekorde
Pojav DeepSeeka na delnice "stare ekonomije" ni imel vpliva. Industrijski Dow Jones je na primer v ponedeljek, ko je indeks Nasdaq krvavel (izgubil je tri odstotke, tehnološka podjetja naj bi skupaj izgubila skoraj bilijon dolarjev tržne vrednosti), pridobil 0,65 odstotka, prav tako je "rekordni pohod" nadaljeval frankfurtski indeks DAX, pri katerem tehnološka podjetja nimajo takšnega vpliva. V petek se je DAX zavihtel že do 21.799 točk, kar pomeni, da je letos že desetkrat postavil svež rekord. Januarja se je DAX povzpel za devet odstotkov, s tem pa že dosegel raven, kjer so ga analitiki (ko so decembra napovedovali, kam bo šel frankfurtski trg) videli šele konec letošnjega leta. Predvsem pa je to dobra napoved za preostanek leta. Po podatkih od leta 1988 se je v 76 odstotkih primerov zgodilo, da je bilo po optimističnem januarju tudi celotno leto pozitivno s povprečno skoraj 10-odstotnim pribitkom. DAX se je od začetka novembra 2024 (oziroma od dneva ameriških volitev) povzpel že za 13 odstotkov! V tem obdobju je bila rast newyorškega indeksa S & P 500 sedemodstotna.

Sorodna novica Bela hiša potrdila, da bodo uvedli višje carine na uvoz iz Kanade, Mehike in Kitajske

ECB znižal obresti, mešan odziv po nekaterih četrtletnih rezultatih
V četrtek je Evropska centralna banka pričakovano za 25 bazičnih točk znižala depozitno obrestno mero (na 2,75 odstotka), dan prej pa je Fed obresti pustil nespremenjene in spet nakazal, da bi utegnil letos le dvakrat znižati ceno denarja. Odmevala je še Trumpova napoved carin, s katerimi žuga tako rekoč vsemu svetu (državam BRICS-a grozi celo s 100-odstotnimi carinami, če bi se skušale odreči ameriškemu dolarju), in četrtletni dobički nekaterih največjih ameriških tehnoloških podjetij, pri čemer je bil odziv precej mešan. Metine delnice so se na primer zadnji teden podražile za več kot 11 odstotkov (lani je bilo za 62 milijard dolarjev čistega dobička, kar je 59 odstotkov več kot leto prej; prihodki so se okrepili za 22 odstotkov), medtem ko so se Microsoftove delnice v četrtek pocenile za šest odstotkov, saj vodstvo podjetja za tekoče četrtletje napoveduje prihodke, ki so na spodnjem robu pričakovanj. Tudi pri Applu je bilo pri razgrnitvi bilanc nekaj spodbudnih (dobiček se je v zadnjem četrtletju medletno povečal za sedem odstotkov, na 36,3 milijarde dolarjev) in negativnih (na Kitajskem je prodaja nazadovala za 11 odstotkov) elementov.

SBITOP letos pridobil že 15 odstotkov
Prav vse razvite svetovne borze pa se lahko skrijejo pred rastjo Ljubljanske borze, kjer je indeks SBITOP že lani blestel (z upoštevanjem dividend je bila rast skoraj 40-odstotna), v uvodnem mesecu leta pa je pridobil še 15,4 odstotka in je zdaj najvišje po marcu 2009. Tečaj Krkinih delnic je v petek dosegel 161 evrov, potem ko je Krka sporočila, da je na ravni skupine lani po prvi oceni prihodke od prodaje povečala za šest odstotkov (na 1,9 milijarde evrov), čisti dobiček pa za 13 odstotkov (na 353,4 milijona evrov).