Še na začetku tedna na zahodnih borzah ni bilo pravega veselja, potem ko se je donosnost ameriške desetletne obveznice povzpela že na 4,8 odstotka, mini razprodaja obveznic pa je bila opazna tudi drugod po svetu. Japonska finančna skupina Nomura celo napoveduje, da bo donosnost ameriške desetletne obveznice sčasoma dosegla šest odstotkov, kar bi zelo verjetno delnice potisnilo precej navzdol. Takšnega scenarija za zdaj Wall Street še ne predvideva, toliko bolj po (v sredo objavljenih) svežih podatkih o ameriški inflaciji. Na letni ravni so se cene življenjskih potrebščin, ki jih meri indeks CPI, povzpele za 2,9 odstotka, kar je v skladu s pričakovanji, je bil pa zato jedrni CPI (ta ne upošteva cen hrane in energentov) rahlo nižji od napovedi tako na mesečni (0,2 %) kot na letni (3,2 %) ravni.

Najboljši teden po začetku novembra
Z ugodnimi inflacijskimi gibanji se seveda povišujejo možnosti, da bo Fed letos nadaljeval cikel zniževanja obrestnih mer. Eden od članov Feda (Christopher Waller) je nakazal, da so letos vendarle mogoča še tri ali celo štiri znižanja obrestne mere. Trg sicer napoveduje dve znižanji, prvo šele junija. Skupaj s še nekaterimi ugodnimi makroekonomskimi podatki (decembra je bilo na primer v ZDA opaziti lepo rast obsega industrijske proizvodnje) in visokimi dobički bančnih velikanov je vse skupaj rezultiralo v največjem tedenskem pribitku indeksov Dow Jones (v petih dneh se je zvišal za 3,7 odstotka) in S & P 500 po volitvah na začetku novembra. V ponedeljek bodo borze zaradi praznika (dan Martina Luthra mlajšega) zaprte, vse bo tudi v znamenju Trumpove inavguracije. In seveda tudi ugibanj, kaj bo njegova vselitev v Belo hišo prinesla ZDA in svetu.

JPMorgan skoraj s takšnim dobičkom, kot znaša letni slovenski BDP
Skrbi predvsem inflacija kot posledica višjih carin in fiskalne nediscipline. Tega se boji tudi Jamie Dimon iz banke JPMorgan, ki opozarja še na najnevarnejše geopolitične napetosti po drugi svetovni vojni. Dimon je v zadnjem obdobju že večkrat opozoril, v kako nepredvidljivih časih živimo, a vendarle to niti malo ne škodi banki, ki jo vodi. Največja ameriška banka je imela lani za skoraj 59 milijard dolarjev čistega dobička, kar je nov rekord. Samo v zadnjem lanskem četrtletju je bilo (predvsem na račun investicijskega bančništva) dobička za 14 milijard dolarjev, kar je 50-odstotna rast na letni ravni. Je pa Dimon namignil, da bo Trump za bančni posel pozitiven, saj bo odpravil nekatere regulatorne ukrepe. V zadnjem tednu je tečaj delnic JPMorgana pridobil osem odstotkov, zaradi lepih dobičkov je šel navzgor celoten bančni sektor.

Nemški BDP spet navzdol, lepa kitajska rast v zadnjem četrtletju
Nemčija se je drugo leto zapored spoprijemala s padcem gospodarske dejavnosti, kar je posledica cikličnih in strukturnih težav največjega evropskega gospodarstva. Nemški BDP se je lani znižal za 0,2 odstotka, leto prej pa za 0,3 odstotka. Šele drugič po letu 1950 se je zgodilo, da je imela Nemčija dve zaporedni leti z negativnim BDP-jem, žal pa tudi obeti za letos niso prav spodbudni. Bundesbanka napoveduje vsega 0,2-odstotno rast. Težav avtomobilske industrije še ne bo kmalu konec. Lanske številke so bile slabe, Volkswagen, nekoč številka ena na Kitajskem, je lani na največjem avtomobilskem trgu prodal 2,9 milijona avtomobilov, kar je dobrih 300 tisoč manj kot leto prej. In ko smo ravno na Kitajskem: po podatkih tamkajšnjega statističnega urada je bila rast BDP-ja lani petodstotna, v zadnjem četrtletju pa presenetljivo visoka, 5,4-odstotna.

SBITOP na najvišji ravni po juniju 2008
So pa evropske borze kljub vsej zaskrbljenosti, kaj bo storil Trump, zadnji teden dosegale nove rekorde, vsaj če imamo v mislih London (FTSE100) in Frankfurt (DAX). Vseevropski indeks STOXX 600 se je v vsem tednu zvišal za dobra dva odstotka, kar je že četrta zaporedna rast na tedenski ravni. To je največ po avgustu. Odlično je v leto stopila Ljubljanska borza. Indeks SBITOP je v nizu sedmih pozitivnih dni, letos se je njegova vrednost ob lepem prometu zvišala za 7,2 odstotka. V petek je SBITOP ob skoraj triodstotni rasti Petrolovih delnic (na tedenski ravni so se podražile za 11 odstotkov; za letos Petrol načrtuje čisti dobiček za skoraj 178 milijonov evrov) dosegel najvišjo raven po juniju 2008. Lukine delnice so na tedenski ravni pridobile 12 odstotkov, Krkine šest. Zadnji teden so zdrsnile le delnice NLB-ja – za 1,15 odstotka.

Napoved uvedbe INR-računov že pozitivno delujejo na trg
Kje so vzroki za nov val optimizma na Ljubljanski borzi, kdo so kupci? To nam je pojasnil Igor Štemberger iz Ilirike: "Vlagatelji, ki imajo presežek denarja, predvsem so to močni slovenski podjetniki, pa tudi premožnejše fizične osebe. Tu ne gre za majhne zneske, ampak za milijonske nakupe tistih, ki nočejo, da jim denar neobrestovan leži na banki. Zelo pomembna je napoved uveljavitve individualnih naložbenih računov naslednje leto. Takrat bo množica Slovencev odprla te račune, ki ponujajo precej ugodnejšo davčno obravnavo, in v svoj portfelj zagotovo uvrstila najpomembnejša slovenska podjetja, kot sta Krka in Petrola. Pametni domači vlagatelji zato že zdaj kupujejo delnice slovenskih blue-čipov, saj predvidevajo, da bodo tečaji še rasli. To je ključni razlog, v ozadju ni kakšnega napovedanega prevzema ali kaj podobnega."

Optimizem kriptotrga pred Trumpovim ustoličenjem
Po slabem začetku tedna in padcu na dobrih 90 tisoč dolarjev so zablesteli tudi bitcoin in preostale kriptovalute, predvsem XRP (dolgo prezrt kovanec po Trumpovi zmagi ruši vse pred seboj in se je povzpel močno nad tri dolarje), vse skupaj pa je tržno vrednost kriptotržišča že precej približalo štirim bilijonom dolarjev. Najprej je na industrijo pozitivno vplivala objava ugodne ameriške decembrske inflacije (in vsesplošen optimizem na Wall Streetu), nato pa še poročilo Bloomberga, da bi Trump v želji, da ZDA prevzamejo vodilno vlogo v kriptoindustriji, lahko že prvi dan po ustoličenju ustanovil svetovalni organ za kriptovalute, ki bi imel tudi nalogo, da ZDA začnejo bitcoine kopičiti kot strateške rezerve. Bitcoin je v petek zvečer skoraj dosegel 106 tisoč dolarjev, nato pa se obrnil malce navzdol. Ni seveda izključeno, da bo Trumpova inavguracija dogodek "sell the news" in bo cena padla.