Trump je v času kampanje lani trdil, da bo višje carine na uvoz iz Kanade, Mehike in Kitajske uvedel prvi dan svojega drugega mandata, po prisegi konec januarja pa je za uvedbo carin določil 1. februar.

Leavitt je novinarjem potrdila, da se je o tem danes pogovarjala s Trumpom, ki ji je dejal, da bo v soboto uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz Mehike in Kanade ter za deset odstotkov povišal carine na uvoz iz Kitajske. Leavitt je kot razlog za uvedbo višjih carin ponovila Trumpovo trditev, da te tri države omogočajo dotok mamil in nezakonitih priseljencev v ZDA.

Donald Trump je pozneje v pogovoru z novinarji zatrdil, da Kitajska, Kanada in Mehika ne bodo mogle preprečiti uvedbe novih carin, ki jih bo uvedel v soboto. "Sčasoma bomo uvedli carine na čipe, uvedli bomo carine na nafto in plin," je povedal novinarjem in dodal, da bi se to lahko zgodilo že 18. februarja.

Glede carin na uvoz iz EU-ja je napovedal, da bo uvedel "nekaj bistvenega", ni pa pojasnil, kaj naj bi to bilo.

ZDA imajo s Kanado in Mehiko sicer sklenjen sporazum o prosti trgovini, ki je bil posodobljen v času prvega Trumpovega mandata. Trump je v svojih izjavah Kitajski doslej grozil s 25-odstotnim povišanjem carin in potem še dodatnim 10-odstotnim.

Kitajska je trditve, da je vpletena v trgovino s fentanilom, zavrnila že pred časom, medtem ko je Kanada zatrdila, da v ZDA čez ameriško severno mejo pride manj kot en odstotek ljudi brez ustreznih dokumentov in manj kot en odstotek fentanila.

Zaradi prevelikih odmerkov tega mamila, ki je mnogo močnejše od heroina, sicer letno v ZDA umre več deset tisoč ljudi.

Trenutno še ni jasno, kako bo Trump utemeljil nove carine, predvsem glede Mehike in Kanade, s katerima imajo ZDA podpisan sporazum o prosti trgovini. Predsednik to lahko stori, če razglasi izredne razmere, vendar ni nobenega dvoma, da bo naletel na tožbe.

Kakšne bodo posledice?

Svetovno gospodarstvo se pripravlja na posledice, ki bi jih prinesla uvedba dodatnih carin za največje trgovinske partnerice ZDA.

Analitiki ameriške banke JPMorgan menijo, da je napoved uvedbe dodatnih carin "pogajalski adut" za pospešitev ponovnih pogajanj o trgovinskem sporazumu med ZDA, Mehiko in Kanado. "Vendar bi morebitni konec desetletje dolgega območja proste trgovine lahko pomenil velik šok," so po navedbah francoske tiskovne agencije AFP pred kratkim zapisali pri JPMorganu.

Ameriška podjetja plačujejo carine vladi za nakupe iz tujine, posledice carin pa lahko nosijo uvozniki, tuji dobavitelji ali potrošniki. Večina gospodarstvenikov še vedno trdi, da bodo višje carine prizadele ameriške kupce in zvišale inflacijo, ker se bodo ameriški uvozniki stroški prenesli na kupce.

Po mnenju analitikov bi uvedba visokih dodatnih carin pomenila tveganje za recesijo tako za Kanado in Mehiko kot za ZDA. "Kanada in Mehika bi izgubili 3,6 odstotka oziroma dva odstotka realnega bruto domačega proizvoda, medtem ko bi ZDA imele 0,3 odstotka realne izgube BDP-ja," je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP ocenil docent na univerzi Cornell Wendong Zhang.

Trumpovi kandidati za ministrske položaje so medtem trdili, da bodo višje carine na daljši rok ugodne, ker bodo utrdile dolar. Predsednik centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell je v sredo povedal, da posledic morebitne uvedbe carin ne more napovedati. Fed zato ostaja previden pri svoji denarni politiki.

Še vedno ni jasno, ali bodo višje carine veljale tudi za nafto. ZDA so po podatkih ameriške uprave za energetske informacije EIA oktobra iz Kanade uvozile skoraj 4,6 milijona sodov, iz Mehike pa 563.000 159-litrskih sodov nafte. Povprečna dnevna proizvodnja nafte v ZDA je v tistem mesecu znašala 13,5 milijona evrov, je poročala katarska tiskovna agencija QNA.

Kanada napoveduje odziv

Kanada se bo takoj in odločno odzvala na morebitno ameriško uvedbo carin, je v Ottawi povedal premier Justin Trudeau, ki se kmalu poslavlja s položaja. Sodržavljane je opozoril, da prihajajo težki časi.

Trudeau je v govoru pred Svetom za kanadsko-ameriške odnose dejal, da so pripravljeni na odločen, razumen in takojšnji odgovor. Tega si ne želijo, vendar bodo odgovorili, je dejal.

Trudeau je na začetku meseca napovedal, da bo odstopil s položaja premierja, ko bo njegova stranka našla naslednika. To se ne bo zgodilo še najmanj do marca.

Grožnja članicam BRICS-a

Trump je državam gospodarske skupine BRICS, če bodo ustanovile ali podprle drugo valuto kot dolar, zagrozil s 100-odstotnimi carinami. Svet se medtem pripravlja na posledice, ki bi jih prinesla uvedba dodatnih ameriških carin.

"Od teh na videz sovražnih držav bomo zahtevali, da ne bodo ustvarile nove valute BRICS-a ali podprle katere koli druge valute, ki bi nadomestila mogočni ameriški dolar, sicer se bodo soočile s 100-odstotnimi carinami," je Trump zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.

Rusija, ena od ustanovnih članic skupine BRICS, je že takrat dejala, da se bo vsak poskus ZDA, da bi države prisili k uporabi dolarja, izjalovil.

BRICS je sestavljen iz desetih držav, skupina pa nima skupne denarne enote, vendar je razpravo o tej temi načela, potem ko je Zahod uvedel sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini.

"Ni možnosti, da bi skupina BRICS nadomestila ameriški dolar v mednarodni trgovini ali kje drugje, in vsaka država, ki bo to poskusila, naj pozdravi carine in se poslovi od Amerike!," je zapisal Trump.

Kremelj obtožbe o novi valuti zavrača

Kremelj je v petek zavrnil Trumpove ponovne grožnje, da bo proti državam BRICS-a uvedel carine, če bi te oblikovale lastno valuto, in dejal, da takega načrta ni in ga nikoli ni bilo.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da BRICS ni govoril o vzpostavitvi lastne denarne enote, temveč zgolj o oblikovanju skupnih naložbenih platform.

"BRICS govori o oblikovanju novih skupnih naložbenih platform, ki bi omogočale skupne naložbe v tretjih državah, vzajemne naložbe in tako naprej," je dejal Peskov. "Po vsej verjetnosti bodo morali ameriški strokovnjaki gospodu Trumpu podrobneje pojasniti program BRICS-a," je dodal.

Dolar ostaja svetovna valuta

Prevlada dolarja se je zaradi močnega ameriškega gospodarstva, strožje denarne politike in povečanih geopolitičnih tveganj v zadnjem času okrepila, čeprav je gospodarska razdrobljenost spodbudila države BRICS, da bi se od dolarja preusmerile k drugim valutam.

Študija, ki jo je lani opravil GeoEkonomski center pri Atlantic Councilu, je pokazala, da ameriški dolar ostaja primarna svetovna rezervna valuta in da niti evru niti tako imenovanim državam BRICS-a ni uspelo zmanjšati svetovne odvisnosti od ameriške valute.

Akronim BRIC je leta 2001 skoval takratni glavni ekonomist banke Goldman Sachs Jim O'Neill v študiji, v kateri je raziskoval potencialno rast Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske. Štiri države so leta 2009 ustanovile neuradni klub, leto pozneje pa se jima je pridružila tudi Južna Afrika, skupina držav pa je takrat postala znana pod kratic BRICS.

Skupini so se leta 2023 pridružili Egipt, Etiopija, Iran in Združeni arabski emirati, v začetku tega meseca pa je članica postala tudi Indonezija.