Spor so sprožila nesoglasja glede vodstva zvezne davčne uprave IRS-a, sklicujoč se na neimenovani priči, poroča portal Axios.

Kot je za televizijo MSNBC povedala nekdanja tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki, kričanje v Beli hiši med vladnimi uradniki ni nič posebnega, a se to dogaja za zaprtimi vrati, ne pa pred predsednikom ali celotno vlado.

"To sta bila dva milijarderja srednjih let, ki sta mislila, da gre za poklicno rokoborbo na hodniku Zahodnega krila Bele hiše," je o sporu prejšnji četrtek povedala ena od prič.

Da sta se Bessent in Musk sprla zaradi nesoglasij, kdo naj vodi davčno upravo, je v petek sicer prvi poročal New York Times.

"V ovalni dvorani si nista skočila v lase, vendar sta se drla drug na drugega pred predsednikom, nato sta se preselila na hodnik in nadaljevala," je povedala priča in zatrdila, da je bil prepir zelo glasen, med njim pa so z obeh strani letele tudi osebne zmerljivke in kletvice.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt prepira ni zanikala. Kot je dejala, ni skrivnost, da je predsednik Trump sestavil ekipo ljudi, ki so glede vprašanj, ki vplivajo na državo, izjemno strastni.

"Nesoglasja so normalen del vsakega zdravega političnega procesa. Vendar vsi vedo, da služijo po volji predsednika Trumpa," je zapisala v izjavi za Axios.

Hiša prepirov

Musk se je doslej odmevno prepiral tudi z državnim sekretarjem Marcom Rubiem, ministrom za promet Seanom Duffyjem in svetovalcem za trgovino Petrom Navarrom.

Axios je poročal, da je Musk na položaju finančnega ministra želel Howarda Lutnicka, vendar je Trump izbral Bessenta, Lutnick pa je postal minister za trgovino. Musk in Bessent sta se potem sprla še glede zaposlovanja na finančnem ministrstvu, spor pa se je zaostril 16. aprila, ko je Trump za vršilca dolžnosti komisarja davčne uprave imenoval Muskovega izbranca Garyja Shapleyja. Bessent je na položaju želel namestnika finančnega ministra Michaela Faulkenderja.

V četrtek je Bessent Musku očital, da je, kar zadeva proračunske prihranke, preveč obljubljal in premalo dosegel. Musk je Bessenta označil za agenta Georgea Sorosa in propadlega finančnika, pretep naj bi preprečil eden od uslužbencev vlade, ki je stopil med vročekrvneža in ju ločil.

V sporu je na koncu zmagal Bessent, saj je Trump v petek namesto Shapleyja na čelo davčne uprave postavil Faulkenderja.

Ameriške zvezne države tožijo Trumpa zaradi carin

V sredo je 12 ameriških zveznih držav na čelu z New Yorkom vložilo tožbo proti predsedniku Donaldu Trumpu zaradi njegove carinske politike. Tožba je bila vložena na zveznem sodišču za mednarodno trgovino s sedežem v New Yorku, tožniki pa trdijo, da Trump nima pooblastil za carine, kakršne je uvedel, temveč bi potreboval odobritev kongresa.

Trump je carine utemeljil z domnevnimi izrednimi razmerami, ki da vladajo zaradi velikih zunanjetrgovinskih primanjkljajev ZDA. Carine proti Kanadi, Mehiki in Kitajski je povezal še s tihotapljenjem mamil v ZDA.

Ustava oziroma zakon iz 70. let prejšnjega stoletja predsedniku daje pooblastila za ukrepanje v izrednih razmerah glede carin. A tožbi v New Yorku in Kaliforniji, ki jo je prejšnji teden vložila ta zvezna država, trdita, da v zakonu ni podlage za tovrstno ukrepanje Trumpa in da bi za uvedbo carin potreboval pooblastilo zveznega kongresa.

"Predsednik je s tem, ko si je prisvojil pooblastila za uvedbo ogromnih in nenehno spreminjajočih se carin na katero koli blago, ki vstopa v ZDA, iz katerega koli razloga, ki se mu zdi primeren za razglasitev izrednih razmer, porušil ustavni red in vnesel kaos v ameriško gospodarstvo," je navedeno v tožbi, ki jo povzema New York Times.

V tožbi je navedeno, da zakon Trumpu dejansko ne daje pooblastil, ki naj bi iz njega izhajala. Kot je razvidno iz kongresnih raziskav, zakona za uvedbo carin ni uporabil še noben predsednik.

Bela hiša je na tožbo odgovorila s trditvijo, da newyorška pravosodna ministrica Letitia James na prvo mesto namesto blaginje svojih volivcev spet postavlja lov na čarovnice.

Trump je 2. april razglasil za dan osvoboditve ZDA z uvedbo vzajemnih carin proti vsemu svetu, kar je povzročilo velike borzne padce in razprodajo ameriških državnih obveznic, padanje vrednosti dolarja in vse glasnejša svarila pred grozečo recesijo in višjo inflacijo.

Nekaj dni pozneje je ob odzivu trgov napovedal 90-dnevni premor pri carinah in za skoraj vse države znižal carinsko stopnjo na deset odstotkov.

Kanado in Mehiko je izvzel, ker je proti njima že prej uvedel 25-odstotne carine. Kitajski je carine dvignil na 145 odstotkov, sama pa je povišala carine na uvoz iz ZDA na 125 odstotkov.