Po navedbah inštituta bo treba v izvedenskem mnenju odgovoriti na številna vprašanja, kar bo zahtevalo več časa, kot ga je določilo sodišče. Pri pripravi mnenja bosta inštitutu pomagali tudi ljubljanski fakulteti za strojništvo in elektrotehniko.
V sodni odredbi za pripravo izvedenskega mnenja je navedenih nekaj manj kot 50 vprašanj, na katera bodo odgovorili strokovnjaki s področja energetske opreme in naprav, elektroenergetike oziroma termoenergetike ter ekonomije.
Sodni senat zaslišal ekonomistko
Na današnji obravnavi je sodni senat zaslišal ekonomistko iz nekdanjega Alstoma Solene Lecoque, ki je govorila o rezervacijski pogodbi za gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Dejala je, da je bila pogodba sklenjena leta 2005, a takrat pri njeni pripravi ni sodelovala.
Zatrdila je, da je leta 2008 sodelovala pri pripravi prilagojene rezervacijske pogodbe, v kateri je Alstom zapisal, da mu mora Teš izplačati 25 milijonov evrov, če z njim ne bo sklenil glavne pogodbe za gradnjo šestega bloka.
Po njenih besedah je bilo treba prvotno rezervacijsko pogodbo prilagoditi, saj so dobavitelji Alstomu zaradi takratnega nestabilnega trga in višjih cen tehnološke opreme poslali nove cene. Prav tako je bilo med letoma 2005 in 2008 na trgu zelo malo ponudnikov tehnološke opreme, povpraševanje pa je bilo precejšnje.
Kot je dodala, je bila v tistem času rezervacijska pogodba nekaj povsem običajnega in se je sklepala za bistveno nižje vrednosti poslov, kot je bila vrednost tistega za Teš 6. Rezervacijska pogodba je bila tudi predpogoj za sklenitev glavne pogodbe.
Tožilstvo očita sporno nabavo merilne tehnike
Tožilstvo sicer v tej zadevi prvoobtoženemu nekdanjemu direktorju Teša Urošu Rotniku in soobtoženim očita sporno nabavo merilne tehnike in opravljanje nepotrebnih meritev za peti blok. Poleg tega jim očita zlorabo položaja pri izbiri izvajalca za obnovo kotla petega bloka in gradnjo šestega bloka.
Obtoženi so do zdaj krivdo zanikali. Izjema je pravni naslednik proizvajalca opreme za elektrarne Alstom, ameriško podjetje General Electric, ki je s Tešem sklenilo dogovor o poravnavi. Sodišče je nato ameriškemu velikanu naložilo plačilo 23 milijonov evrov denarne kazni in plačilo sodnih stroškov v vrednosti 50.000 evrov.
Z zlorabo položaja je General Electric na račun Teša pridobil 261 milijonov evrov premoženjske koristi, ki pa jih je vrnil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje