Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v torek javnosti sporočilo, da je Teš tik pred stečajem in da mu bo z intervencijskim zakonom skušalo zagotovilo 150 milijonov letno, toliko, da bo termoelektrarna lahko še zagotavljala ogrevanje za 35.000 odjemalcev v Šaleški dolini, ki za zdaj nimajo druge alternative. Teš, ki se ga je prijel vzdevek "mlinski kamen okoli vratu slovenske energetike", bo tako znova zahteval svoj davek.

Sorodna novica Kumer: Popravljamo katastrofalne napake, ki so se zgodile v preteklosti

Minister za podnebje, okolje in energijo Bojan Kumer je v torek v Odmevih spomnil, da je bil Teš 6 projekt, okoli katerega sta se – "pazite – politika in stroka poenotili. Že takrat pa so bila zelo glasna opozorila, da se kalkulacija, kot je bila prikazana, ne bo izšla." Kar drži, v času vlade Boruta Pahorja je bil Teš 6 projekt, ki je povezal oba politična pola in del stroke.

Aktualni direktor Elesa Aleksander Mervar se je leta 2009 podpisal pod študijo, ki je pokazala, da zalog lignita v velenjskem rudniku za tako velik, 600 megavatni blok, ni dovolj. Predlagal je gradnjo manjšega bloka, a je ostal preslišan. "Takrat sem bil res jezen, še danes bi imeli dovolj premoga, če bi zgradili manjši blok, zaposleni v Premogovniku Velenje in Tešu se ne bi bali za svoje službe. A to opozorilo me je takrat stalo mesta generalnega direktorja HSE-ja," je spomladi za MMC povedal Mervar in namignil, da je bil zaradi svoje strokovne ocene deležen kritik in šikaniranj celo od svojih kolegov. Čas je potrdil njegove izračune, leta 2022 je Premogovnik Velenje zaradi prenizkega izkopa začel uvažati indonezijski premog.

Izhod iz premoga "najkasneje" do leta 2033

Največji infrastrukturni projekt v zgodovini države, šesti blok termoelektrarne, je začel obratovati pred slabimi desetimi leti. Kot navaja STA, je Teš v izgubo zašel že leta 2014, preden je šesti blok sredi leta 2015 sploh začel poskusno obratovati. V nadaljnjih letih je imel najnižjo izgubo leta 2019, ko se je ta ustavila na nekaj manj kot 20 milijonih evrov. Nato je izguba leta 2020 narasla na 280,4 milijona evrov, leta 2022 je dosegla več kot pol milijarde evrov in lani okoli 45,9 milijona evrov. Izjema je bilo leto 2021, ko je Teš prejel odškodnino in posloval s 7,1 milijona evrov čistega dobička. Lani je imel Teš 45,9 milijona evrov čiste izgube.

Sorodna novica Kaj so emisijski kuponi in zakaj se dražijo?

Da bi lahko Teš v prihodnjih desetih letih povzročil milijardno izgubo, je bilo slišati že med pripravami zadnje različice nacionalega podnebno-energetskega načrta (NEPN). Ta predvideva izstop iz premoga "najkasneje", kot so v ponedeljek večkrat poudarili na MOPE-ju, do leta 2033. "Če bo naša "termodivizija" zdržala soočanje z izzivi, ki jih trenutno vidimo v Evropi in EU-ju, lahko nas čakajo še kakšna presenečenja do konca desetletja," so izjavili konec avgusta in med vrsticami napovedali torkovo "presenečenje".

Od leta 2013 termoelektrarne v Evropi niso več upravičene do brezplačnih emisijskih kuponov. Da je cena elektrike iz termoelektrarn na trgu vse manj konkurenčna, tako ni presenečenje. Spomnimo, sistem trgovanja z emisijami (ETS – Emissions Trading System) je Evropska unija kot prva na svetu uvedla leta 2005. Ustvarjen je bil za postopno zniževanje izpustov toplogrednih plinov. Emisijski kupon namreč predstavlja pravico do izpusta ene tone ogljikovega dioksida. Bistvo sistema je v tem, da se število kuponov, ki jih dodeljuje EU, iz leta v leto zmanjšuje, kar viša njihovo ceno. To naj bi podjetja, ki prispevajo največ toplogrednih plinov v ozračje, prisililo v zmanjševanje izpustov, termoelektrarne pa v postopna zaprtja.

Sorodna novica Tešu z januarjem 2025 grozi stečaj. Država naj bi ga finančno reševala z interventno zakonodajo.

Pravičen prehod

Morebitno predčasno zaprtje Teša pa ni povezano le z zagotavljanjem od petine do tretjine elektrike v državi in ogrevanja za Šaleško dolino. Gre tudi za socialno vprašanje v regiji, ki je zrasla ob premogovniku in termoelektrarni. Župan Velenja Peter Dermol je v torek upravičeno opozoril, da sta zakona, ki naj bi zagotovila pravičen prehod iz premoga Savinjsko-Šaleške doline že skoraj tri leta v predalu. Gre za zakon o prestrukturiranju regije in za zakon o postopnem zapiranju velenjskega rudnika.

Na drugi strani pa ne gre spregledati, da je Dermol član stranke SD, ki je vodila vlado, ko so se sprejemale ključne odločitve o Tešu 6, da je bil kratek čas celo direktor Teša in se je pred lokalnimi volitvami zavzemal za njegovo čim daljše obratovanje. Odgovornost za prehod na drugačen in predvsem cenejši sistem daljinskega ogrevanja bo tudi v rokah občin Velenje in Šoštanj. Država bo namreč prihodnje leto za Šaleško dolino, ki ima s 35.000 odjemalci sicer drugi največji sistem daljinskega ogrevanja v Sloveniji, namenila 150 milijonov evrov. To je 4200 evrov na odjemalca na leto. Denar, ki naj bi ga država poskušala dobiti z obdavčitvijo energetskih podjetij, sicer ni namenjen "samo" ogrevanju, ampak kot poudarjajo na MOPE, tudi preprečevanju socialne katastrofe in kupovanju časa do trenutka, ko bo dolina pripravljena na pravičen izhod iz premoga.

Sorodna novica Aleksander Mervar: Elektrika iz JEK-a 2 zagotovo ne bo poceni

Kaj pa elektrika?

Toplota, s katero Teš ogreva Šaleško dolino, je pravzaprav stranski produkt proizvodnje elektrike. Teš bo tako tudi v letu 2025 še proizvajal elektriko, a v precej zmanjšanem obsegu, po grobi in neuradni oceni ministrstva približno četrtino do tretjino zdajšnje proizvodnje. Z zmanjšanjem proizvodnje bo padla tudi samooskrba Slovenije z električno energijo, doslej smo na letni ravni pokrivali več kot 80 odstotkov svojih potreb (NEPN, avgust 2024).

Obenem termoelektrarne za zdaj še igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti elektroenergetskega sistema. Izravnavajo namreč razlike med neenakomerno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in pasovno, nefleksibilno proizvodnjo elektrike iz jedrskih elektrarn. Elektriko moramo namreč proizvajati ves čas, v vsakem trenutku, saj mora biti hkrati proizvedena in porabljena, elektrarne na plin in premog pa omogočajo prav to – hiter zagon in krpanje vrzeli med obnovljivimi viri in jedrsko energijo.

Slovenija bo s skrčenim obratovanjem Teša morala povečati uvoz elektrike iz tujine, kar bo v referendumski kampanji gotovo argument v prid zagotavljanja samooskrbe z elektriko in zagovornikom drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Na drugi strani so se že oglasili nasprotniki JEK-a 2, ki opozarjajo na tveganja, ki jih prinašajo veliki infrastrukturni projekti. Cena Teša 6 je iz predvidenih 600 milijonov zrasla na 1,4 milijarde evrov, podobne (oziroma precej večje) podražitve lahko spremljamo pri gradnji novih jedrskih elektrarn v Evropi.

A to ni edina skrb, ki bi lahko bila skupna obema blokoma. Maja letos je Teš 6 po vzdrževalnih delih za nekaj časa podaljšal mirovanje, saj so bile cene elektrike na trgu tako ugodne, da se njegov zagon ni izplačal. Nekateri energetiki pa opozarjajo tudi na problem konkurenčnosti cene elektrike iz morebitnega novega bloka jedrske elektrarne. "Slovenija je močno vpeta v mednarodno omrežje. Težava se pojavi, če je pri nas in v naši okolici zgrajenih zelo veliko obnovljivih virov energije, ki imajo ničelne obratovalne stroške ter v času, ko obratujejo, ustvarjajo viške energije, s katerimi nimamo kam. V času, ko teh viškov energije nihče ne potrebuje, je cena elektrike lahko tudi negativna. Letos smo imeli na našem trgu že do konca pomladi več ur z negativno ceno elektrike kot lani v celem letu. Ko je cena negativna, mora generator plačevati, da lahko proizvaja elektriko. Če zgradimo novo veliko elektrarno, ki bo proizvajala elektriko v pasu, pomeni, da bo morala obratovati ves čas. In ko bodo cene elektrike na trgu negativne, ne bo dobila plačila, pač pa bo morala sama plačevati za obratovanje," je za MMC pred časom pojasnil profesor na fakulteti za elektrotehniko in direktor Inovacijsko-razvojnega inštituta Andrej Gubina.

V času, ko se približuje referendum o JEK-u 2, predvsem okoljske nevladne organizacije pozivajo k odprti komunikaciji in transparentnosti pri sprejemanju odločitev v energetiki. Kot so izpostavili v Greenpeaceu, gre pri Jeku 2 za desetkrat večjo naložbo "in posledično tudi za desetkrat večje morebitne posledice za javne finance". "Scenarij Termoelektrarne Šoštanj, kakršnega smo napovedali pred več kot desetletjem, naj nam bo v opomin," so še zapisali.