Finančno stanje Termoelektrarne Šoštanj je tako slabo, da sta z novim letom hkrati ogrožena proizvodnja elektrike in ogrevanje za 35.000 tamkajšnjih prebivalcev. Na pristojnem ministrstvu napovedujejo interventni zakon, ki bo zagotovil sredstva za njegovo nadaljnje, a omejeno obratovanje. Več o tem je v Odmevih v pogovoru s Tanjo Starič povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Sorodna novica Tešu z januarjem 2025 grozi stečaj. Država naj bi ga finančno reševala z interventno zakonodajo.

Tudi med poznavalci je bilo kar nekaj presenečenja nad današnjo novico. Cene kuponov so znane že vnaprej, jasno je bilo, da bo izguba. Kaj se je zgodilo, da je bilo treba napovedati stečaj?
Zgodilo se je kar nekaj dejavnikov. Kriza je pomagala z visokimi cenami, da smo dve oziroma skoraj tri leta pozneje na današnji točki. Tržne razmere ne omogočajo stroškovne cene delovanja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje.

In to je postalo jasno zdaj?
To je zdaj postalo jasno. Zaradi navzkrižja znotraj skupine HSE, ko je na eni strani izguba in na drugi strani dobiček, je to nedovoljena državna pomoč. Obstoječe delovanje ne more iti tako naprej. Spremeniti in izločiti moramo premogovnik in Teš iz skupine HSE ter zagotoviti zakonsko podlago za ustrezno financiranje.

Ali lahko razložitve bistvo te operacije? Torej, pripravljate interventni zakon, po katerem naj bi postal gospodarska družba?
Seveda.

Ali je to manever za to, da so mogoče državne pomoči?
Tako. Ključno je to, da je Teš še vedno – in bo še nekaj časa – edini vir za oskrbo toplote. Mi ne moremo enega največjih sistemov daljinskega ogrevanja naenkrat prestrukturirati. S tem si kupujemo tudi čas. Hkrati pa s tem interventnim zakonom na neki način popravljamo katastrofalne napake, ki jih je politika sprejela v preteklosti.

Govorite o toploti, kaj pa bo z električno energijo? Od kod jo bo Slovenija dobivala, če Teš zagotovi petino?
Teš bo še vedno proizvajal tudi električno energijo. Izkoriščal bo tudi tržne priložnosti, če bo trg to dopuščal. Ne bo pa mogel več ustvarjati izgube in je kriti znotraj, recimo, Dravskih elektrarn, Soških elektrarn, ker to se ima danes za nedovoljeno državno pomoč.

Kako draga bo ta operacija? Rekli ste, da bo to šlo iz dobičkov energetskih družb. Ste s temi energetskimi družbami dogovorjeni?
Ne, zakon mora biti ustrezno uzakonjen v smislu koncepta, ki ga nastavljamo. Denarni tok bo določal zakon. Absolutno je prvi fokus oziroma prvi cilj zakona, da ljudje ne bodo nosili tega bremena. Cene ogrevanja se ne smejo spremeniti. Ostati morajo takšne, kot so. Drugič, ljudje, ki so danes zaposleni, morajo ohraniti svojo zaposlitev.

Vsi?
Vsi.

Nihče ne bo izgubil službe?
Zakon zagotavlja ravno to, da kupuje čas. Kot je dejal župan Velenja, pomembnejša sta druga dva zakona, ki sta ključna za prestrukturiranje regij in postopno zapiranje Premogovnika Velenje, da pridemo do tja, potrebujemo ta interventni zakon.

Sorodna novica Slovenija bo do leta 2033 opustila proizvodnjo elektrike iz premoga

Nacionalna strategija je bila sprejeta leta 2022, v šestih mesecih naj bi sprejeli oba zakona, torej o prestrukturiranju in zapiranju. Nič se še ni zgodilo, kako daleč je, kaj je šlo narobe?
Strategija je bila sprejeta januarja 2022, potem smo imeli volitve, nič ni bilo pripravljeno. Ne smemo pa pozabiti, da je bila leta 2022 od junija do konca leta ena najhujših energetskih kriz, ko so cene podivjale. Leta 2023 smo z novo organizacijo vlade takoj pristopili k zakonskim rešitvam. Kolikor vem, imata oba ministra, tako minister Jevšek kot minister Novak, osnutke zakonov že pripravljene – in to je dobra novica. Moramo pa te zakone seveda izpiliti, da bo zadoščeno načelu pravičnega prehoda.

Sorodna novica Osnutek zakona o zapiranju Premogovnika Velenje predvidoma leta 2024

Lahko razkrijete časovnico? Tamkajšnje prebivalstvo čaka na ta dva zakona, kar bi lahko rešilo njihove težave.
Moj namen je, da smo hitri in učinkoviti, zato sem zelo hitro odreagiral, takoj po dopustih. Moj namen je, da o časovnici interventnega zakona seznanim javnost in vse deležnike v roku dveh, treh tednov.

Torej tudi o teh dveh zakonih, ne samo o interventnem?
Samo o interventnem zakonu, za katerega sem zadolžen. Za druga dva pa bo potreben še kakšen mesec, dva ali tri.

Del premogovnika gre v zapiranje, drugi del bo še obratoval, kaj to pomeni?
Postopno zapiranje Premogovnika Velenje bo določeno v posebnem zakon. Ta zakon tega še ne bo obravnaval. Potrebujemo čas, da pridemo tja. Kako bo premogovnik deloval, je zdaj še preuranjeno določiti. Ključno pa je, da zagotovimo nov režim delovanja. Ta režim danes ne daje rezultatov, niti ni več dovoljen od januarja 2025. Nov režim pa bo podvržen popolnoma zanesljivi oskrbi s toploto, hkrati pa bomo izkoriščali na trgu absolutno vse tržne priložnosti za oskrbo z električno energijo. Teš bo še vedno proizvajal električno energijo. Seveda pa bo logična posledica, ker se je premog tudi uvažal, da ne bomo več uvažali premoga in bomo zagotavljali lasten vir, lasten premog.

Bo pa država plačala to, kar dolgujemo evropski banki?
HSE je danes sporočil, da je posojilo 286 milijonov evrov – in to še vedno ostane Tešu.

Sorodna novica Mladi za podnebno pravičnost: Predlog referenduma o JEK-u 2 ima manipulativno vprašanje

To je tudi največji korupcijski škandal v zgodovini slovenske države. V bistvu še nihče ni odgovarjal za to. Civilna družba vidi primerjavo med tem, kar se je takrat dogajalo s Tešem, in med tem, kar se bo dogajalo jeseni, ko bo referendum z drugim blokom jedrske elektrarne. Kako lahko zagotovite, da ta posel ne bo podoben tej katastrofi, ki se je zgodila v Šaleški dolini?
Pravilno ste ugotovili, da je bil Teš največji infrastrukturni projekt v zgodovini, kjer sta se – pazite – politika in stroka poenotili. Že takrat pa so bila zelo glasna opozarjanja, da se kalkulacija, kot je bila prikazana, ne bo izšla. Danes, 10 let pozneje, sem tukaj jaz in rešujem situacijo, ki je bila takrat povzročena. Ampak treba je dati rešitve na mizo in se soočiti z realnostjo. Evropska unija ima svoja pravila, mimo katerih ne bo šla, pa ne samo naša elektrarna, tudi preostale.

Govorili ste o Tešu. Kaj pa drugi blok jedrske elektrarne, da ne ponavljamo napake?
Pripravljamo se na referendum. Projekt drugega bloka jedrske elektrarne ni v ničemer povezan s Termoelektrarno Šoštanj. Pelje se ga popolnoma drugače. Imamo posebnega koordinatorja, državnega sekretarja, ki na eni strani koordinirano vodi državne institucije. Imamo investitorja, transparentno se prikazujejo vse informacije skozi delovno skupino.

Skratka, ljudje bomo dovolj informirani, ko bomo šli na referendum, da ne bomo znova podprli neke odločitve, ki se bo potem izkazala kot korupcijska?
Točno to je moj cilj kot ministra, da se gre na informirano odločitev. Velikokrat sem kritiziran zaradi tega, ker opozarjam, da je treba zagotoviti informacije, ampak to je treba, če želimo opolnomočeno odločati.