Termoelektrarni Šoštanj z novim letom grozi stečaj. Kot je sporočil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ga je o tem obvestil Holding Slovenske elektrarne. Po njegovih besedah finančno stanje Teša "vodi v resne insolventne postopke, kar pomeni, da je s 1. januarjem 2025 ogrožena ne samo proizvodnja električne energije iz naše največje elektrarne, ampak predvsem ogrevanje ljudi v Savinjski in Šaleški dolini". Od ogrevanja iz Teša je v regiji odvisnih 35.000 prebivalcev.

Teš in Premogovnik Velenje, t. i. termodivizija HSE-ja, naj bi po neuradnih informacijah v prihodnjem letu poslovala z izgubo med 150 in 200 milijoni evrov.

Prav ogrevanje naj bi bilo razlog za pripravo interventnega zakona, ki bi Tešu kljub insolventnosti omogočil nadaljnje, a precej skrčeno obratovanje. Teš naj bi tako v nadaljevanju zagotavljal predvsem ogrevanje za Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.

"Napovedujem poseben sprejem interventnega zakona. Rešitev ne bo poceni, a zagotovili bomo, da bo začasna, dokler se v dolini ne vzpostavi alternativni vir ogrevanja in se uredi vse potrebno za pravičen prehod," je pojasnil Kumer.

Dodal je, da se strošek, ki bo ob tem nastal, ne sme prevaliti na tamkajšnje prebivalce in na davkoplačevalce, in napovedal, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da se za finančne injekcije primarno uporabijo dobički energetskih podjetij. Da bi zagotovili ogrevanje v regiji, naj bi država Tešu tako zagotovila približno 150 milijonov evrov. To je hkrati znesek, ki ustreza predvideni izgubi v prihodnjem letu.

Kumer se je sešel tudi z županoma Šoštanja in Velenja ter drugimi deležniki, kot so vodstvo HSE-ja, predstavniki SDH-ja in sindikatov. Kot je dejal, pričakuje, da bodo v sodelovanju z njimi rešitve dodelali v nekaj tednih.

Pri reševanju Teša bo morala država upoštevati tudi evropska pravila oziroma omejitve glede omejevanja dodeljevanja državne pomoči. Teš in Premogovnik Velenje bi lahko izločili iz skupine HSE. Ustanovljena naj bi bila javna gospodarska družba, ki bo skrbela za ogrevanje v regiji.

Brez izločitve termodivizije bi se prej ali slej potopil tudi HSE, ki je sicer dobičkonosen, so prepričani na ministrstvu. HSE označujejo kot vodilno državno podjetje, ko gre za nove naložbe v zeleni prehod, zato podpirajo napore za njegovo zaščito.

Proizvodnja elektrike

Teš na svoji spletni strani navaja, da zagotavlja 35 odstotkov električne energije v Sloveniji. Proizvodnja elektrike iz Teša sicer niha, junija letos so tako termoelektrarne v Sloveniji proizvedle 17,5 odstotka elektrike. Teš bo tudi v nadaljevanju proizvajal elektriko, če ne drugače, v soproizvodnji s toploto. A neuradno naj bi se proizvodnja elektrike iz Teša skrčila na tretjino ali celo na četrtino zdajšnje proizvodnje.

Kdaj bo sprejeta zakonodaja, po kateri bo izpeljan izhod iz premoga?

Morebitni stečaj Teša ne bi bila le energetska težava, temveč predvsem socialna in finančna. Če ne bi ukrepali, bi čez noč na cesti lahko ostalo približno 2500 delavcev, meni MOPE, državi pa bi ostalo tudi 286 milijonov evrov nepoplačanega dolga do Evropske investicijske banke.

Z interventnim zakonom namerava MOPE "kupiti čas" do sprejema dveh zakonov, ki jih predvideva strategija za izhod iz premoga, ki jo je tik pred koncem mandata, na začetku leta 2022, sprejela prejšnja vlada. To sta zakon o prestrukturiranju regije, ki je v pristojnosti ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, in zakon o postopnem zapiranju velenjskega rudnika, ki je v pristojnosti ministrstva za naravne vire in prostor.

Na napoved o skorajšnjem stečaju Teša se je odzval tudi župan Velenja Peter Dermol, ki je dejal, da se mu zdi nenavadno, da so v ospredju težave Šaleške doline, ne težave slovenske energetike. V Velenju po besedah župana na zagotovitev pravičnega prehoda opozarjajo že dalj časa, več kot od danes predlaganega interventnega zakona tako pričakujejo od zakonov o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju velenjskega rudnika, ki sta na mizi že tri leta, a še vedno nista sprejeta. Dermol je dejal, da si prebivalci in zaposleni v termodiviziji zaslužijo spoštljiv odnos in pravično izpeljan izhod iz premoga.

Da bo za reševanje socialnih vprašanj in pravični prehod potrebno čimprejšnje sprejetje obeh zakonov, so podarili tudi v HSE-ju.

Generalni direktor HSE-ja Tomaž Štokelj je ob tem poudaril, da si od začetka leta zelo prizadevajo za iskanje in analiziranje različnih scenarijev, ki bi termodiviziji HSE omogočili vzdržen izstop iz premoga.

Sodelovanje pri reševanju težave je pozdravil tudi generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec. Kot je pojasnil v sporočilu za javnost, bodo v premogovniku postopno zmanjševali proizvodnjo premoga: "Ta bo potekala na enem odkopu in bo skoncentrirana na jamo Preloge, medtem ko bomo v jami Pesje hkrati začeli zapirati jamske objekte." V družbi se po njegovih besedah nadejajo čim hitrejšega sprejetja zakona o postopnem zapiranju premogovnika, v okviru katerega bodo zagotovljena sredstva za zapiralna dela in sanacijo prostora.

Posledice političnih odločitev v preteklosti

Minister Kumer je ob tem spomnil, da težave, ki smo jim danes priča, izhajajo iz političnih odločitev v preteklosti. Ta vlada pa mora po njegovih besedah poskrbeti, da ljudje zaradi napačnih političnih odločitev ne bodo ostali brez ogrevanja. "Prav tako bomo uvedli vse potrebno za zaščito zaposlenih v Premogovniku Velenje, ki bi sicer ostali brez zaposlitve," je dodal.

Kumer je v izjavi za javnost tudi spomnil, da je bil Teš 6 največji nacionalni infrastrukturni projekt, okoli katerega sta se v preteklosti poenotili tako stroka kot politika. "Že takrat so bila glasna opozorila, da se morda investicija ne bo izšla, kot se je takrat prikazovala, in danes smo tukaj, ko iščemo rešitve nekaj več kot 10 let pozneje."

GZS: Brez Teša 6 bo Slovenija še bolj energetsko odvisna od uvoza

Gospodarstvo z zaskrbljenostjo spremlja finančne težave Teša 6 in grožnje pred stečajem obrata, ki proizvede dobro četrtino električne energije v Sloveniji, so zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije. Kot so opozorili, bo Slovenija z zmanjševanjem njegovega obratovanja še bolj odvisna od uvoza elektrike in še ranljivejša v primeru ponovitve energetske krize.

"Jasno je, da Teš 6 ne more še naprej delovati z izgubo in odločitev vlade glede interventne pomoči je pravilna. Skrbi pa odziv nekaterih organizacij, ki poskušajo težave Teša 6 izkoristiti kot argument proti izgradnji JEK-a 2 zgolj na podlagi vzbujanja strahu pri splošni javnosti glede potencialnih finančnih tveganj izgradnje JEK-a 2," so zapisali na GZS-ju.

Greenpeace o vzporednicah med Tešem 6 in JEK-om 2

Odzvali so se namreč tudi v Greenpeaceu in zapisali, da je dogajanje v Tešu, ki so ga napovedali že pred več kot desetletjem, opomin, kam lahko pripeljejo "brezglava politična
dejanja in neupoštevanje kritičnih glasov civilne družbe", pri tem pa so poudarili projekt JEK 2.

"Opozarjali smo, da je projekt Teš 6 ekonomsko sporen, pozivali smo k uvedbi moratorija, k pripravi trajnostnega energetskega scenarija in k odstopu države od državnega poroštva. Odziv politike na naše zahteve je bil ničeln. Skupaj s projektom Teš 6 nam je bilo državljankam in državljanom vsiljeno tudi tveganje, ki ga je ta prinašal za državno blagajno. To tveganje smo bili prisiljeni sprejeti in breme nesposobne politike se zdaj prenaša na državljanke in državljane. Denar, ki ga tako manjka za osnovne družbene sisteme, kot so zdravstvo, šolstvo in varovanje okolja, bo zdaj namenjen odpravljanju napak neodgovornih posameznikov in političnih odločevalcev," so zapisali v Greenpeaceu.

"Vzporednice z netransparentno in nedemokratično držo politike pri projektih Teš 6 in JEK 2 so več kot očitne. Odgovornost odločitve o gradnji strateškega infrastrukturnega projekta, vrednega več deset milijard, se brez demokratičnega dialoga na izsiljenem prihajajočem referendumu prelaga na državljane. Zelo nas lahko skrbi, saj gre v primeru projekta JEK 2 za desetkrat večjo investicijo in posledično tudi za desetkrat večje morebitne posledice za javne finance in ne nazadnje za državljane in državljanke. Ne bomo dovolili, da nas politika znova pelje žejne čez vodo," je poudarila Sara Kosirnik iz Greenpeacea Slovenija.