Sistem trgovanja z emisijami EU (EU ETS – Emissions Trading System) je Evropska unija kot prva na svetu uvedla leta 2005. Ustvarjen je bil za postopno zniževanje izpustov toplogrednih plinov v energetsko intenzivni industriji in termoelektrarnah ter od leta 2008 tudi v letalskem prometu. Z razdelitvijo emisijskih kuponov sistem določi zgornjo mejo toplogrednih plinov, ki jih v ozračje lahko izpustijo podjetja iz omenjenih dejavnosti. Emisijski kupon namreč predstavlja pravico do izpusta ene tone ogljikovega dioksida. Bistvo sistema je v tem, da se število kuponov, ki jih dodeljuje EU, iz leta v leto zmanjšuje, kar naj bi podjetja, ki prispevajo največ toplogrednih plinov v ozračje, prisililo v zmanjševanje izpustov.

Termoelektrarne in toplarne za delež emisij toplogrednih plinov, ki so posledica uporabe fosilnih goriv za proizvodnjo električne energije (npr. premog), emisijskih kuponov od leta 2013 naprej ne prejemajo več brezplačno. Na ta način jih sistem ETS spodbuja k postopnemu zapiranju.

Emisijske kupone po podatkih ministrstva za okolje in prostor prejema več kot 11.000 evropskih podjetij oziroma upravljavcev naprav, ki povzročajo emisije toplogrednih plinov. V Sloveniji je bilo leta 2020 takih podjetij 42, med njimi so vse termoelektrarne ter toplarne, proizvodnje jekla, stekla, keramike, cementa, apna, papirja in podobno. Peterico največjih emitentov predstavljajo Termoelektrarna Šoštanj, Salonit Anhovo, Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, proizvodnja aluminija Talum Kidričevo in jeklarna Acroni na Jesenicah. Med letoma 2021 in 2025 je po podatkih MOP-a v sistem emisijskih kuponov vključenih 34 upravljavcev.

Sistem ETS določa tudi obveznosti podjetij, ki povzročajo emisije toplogrednih plinov. Pred začetkom obratovanja morajo pridobiti dovoljenja za izpuste TGP, izvajati morajo meritve izpustov, pripraviti letno poročilo o izpustih in glede na njihovo količino predati ustrezno število emisijskih kuponov. Nekateri sektorji, ki so vključeni v sistem trgovanja, prejmejo del kuponov brezplačno, presežek ali primanjkljaj emisijskih kuponov pa podjetja prodajo oziroma kupijo na trgu. Slovenskim podjetjem je bilo v letu 2020 brezplačno razdeljenih za 1.611.271 emisijskih kuponov, porabila pa so jih 6.095.593. To v praksi tudi pomeni, da so slovenska podjetja leta 2020 v zrak izpustila več kot šest milijonov ton ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov.

Naprave z največ izpusti CO2 v letu 2020 in število kuponov, ki so jih prejele (vir: MOP):

Podjetje mora torej za vsako tono CO2, ki jo izpusti v ozračje, predložiti emisijski kupon. Če brezplačnih kuponov nima dovolj, jih mora kupiti na trgu. V takem primeru se podjetja lahko odločijo, ali se jim bolj splača, da sprejmejo ukrepe za zmanjšanje emisij ali pa zgolj kupijo manjkajoče kupone na trgu. Nekaj časa se je, predvsem zaradi nizkih cen, kupovanje kuponov podjetjem izplačalo. Kot pojasnjujejo na spletni strani Sveta Evrope, je gospodarska kriza po letu 2008 prispevala k znižanju emisij, kar je pomenilo, da je padla tudi cena emisijskih kuponov. Na trgu se je tako nabral kar precejšen presežek kuponov. Ker je bilo lažje kupiti kupone za presežno vrednost izpustov, ti niso več spodbujali podjetij k ukrepom za zmanjševanje izpustov.

Ob vzpostavitvi evropskega sistema za trgovanje z emisijami med letoma 2005 in 2008 so vsa podjetja prejela brezplačne kupone, ki so pokrili praktično vse njihove emisije. "Podeljene so bile ogromne količine emisijskih kuponov, hkrati jih je bilo mogoče prenašati iz leta v leto. Cena emisijskih kuponov je bila ves čas zelo nizka. Podjetja niso bila stimulirana, da bi vlagala v izboljšave proizvodnega procesa in zmanjšanje rabe energije," pojasnjuje Barbara Kvac iz Focusa, društva za sonaraven razvoj.

Sistem kuponov po besedah Kvac ni deloval vse do reforme evropskega sistema trgovanja z emisijami v letu 2019, s katero je bil uveden mehanizem rezerve za stabilnost trga. Z reformo 2019 je bilo določeno tudi, da se od leta 2021 delež emisijskih kuponov, ki jih EU da na trg, letno znižuje za 2,2 odstotka. Unija pa naj bi na ta način dosegla skupni cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za najmanj 40 odstotkov do leta 2030. "Šele ta mehanizem odvzemanja presežnih emisijskih kuponov s trga je začel vplivati na ceno kuponov."

Podjetja so se navadila na poceni kupone, zato niso ukrepala pravočasno

Evropski sistem trgovanja z emisijami je bil po besedah Kvac v začetku smiselno zastavljen, a več let ni privedel do nikakršnih učinkov. "Vsi, ki smo se ukvarjali s to temo, smo razumeli, da ideja celotnega sistema temelji na višanju cen kuponov, kar naj bi povzročilo vedno večje potrebe po zmanjševanju emisij. Podjetja pa so se medtem navadila na to, da kuponi ne predstavljajo visokih stroškov, zato niso ukrepala pravočasno," razloži Kvac. Hkrati so brezplačni kuponi, ki so jih podjetja prejela, postali njihova last in so z njimi počela, kar so želela. "Če se jim je zdelo, da je cena kuponov primerna, so jih lahko prodali in denar porabili, za kar so želeli. Lahko so jih prenašali v prihodnja leta in pametna podjetja so si morebitni presežek kuponov verjetno prihranila." Kot dodaja Kvac, je lahko marsikatero evropsko podjetje dobro zaslužilo z njihovo prodajo.

Cena kuponov je v preteklih dveh letih strmo naraščala. 1. januarja 2020 je emisijski kupon stal dobrih 15 evrov. 8. januarja 2021 je tona CO2 stala 35 evrov, 10. januarja letos pa že 80 evrov.

Teš je za izpuste v letu 2020 odštel 68 milijonov evrov, za leto 2021 pa že 96 milijonov

Od leta 2013 termoelektrarne do brezplačnih emisijskih kuponov niso več upravičene. Vzemimo za primer Termoelektrarno Šoštanj, ki proizvede 33 odstotkov vse električne energije v Sloveniji. Leta 2020 je po podatkih MOP-a v zrak izpustila 3.760.438 ton CO2. Nekaj več kot 32.000 brezplačnih kuponov je Teš prejel zaradi soproizvodnje toplote. Kot so nam sporočili iz Teša, so za leto 2020 izvedli nakup 3.745.347 emisijskih kuponov in zanje plačali dobrih 68 milijonov evrov.

Obenem so pojasnili, da je Holding slovenskih elektrarn nakup emisijskih kuponov, predvidenih za povzročene emisije TEŠ-a v letu 2021, kupil vnaprej. TEŠ pa bo emisijske kupone od HSE-ja odkupil v prvih mesecih letošnjega leta. "Ocenjena potreba za leto 2021 je cca. 3,5 milijonov emisijskih kuponov CO2, kar stroškovno znaša okoli 96 milijonov evrov," so sporočili.

Višanje cen kuponov je nemara pripomoglo tudi k nedavni odločitvi vlade, da TEŠ zapre do leta 2033. V Focusu ob tem poudarjajo, da se je Slovenija pridružila zadnji peterici držav, ki bodo svoje termoelektrarne na premog zaprle po letu 2030. Kvac ob tem opozarja na še eno pomanjkljivost sistema trgovanja z emisijami. V primeru zaprtja posamezne naprave se emisijski kuponi, ki so bili zanjo predvideni, s trga ne odvzamejo. "Države niso obvezane, da te kupone odvzamejo s trga. Glede na to, da so skoraj vse države članice EU-ja napovedale zaprtje termoelektrarn do leta 2030, si lahko predstavljamo, koliko bo spet nepotrebnih emisijskih kuponov na trgu." Njihova cena se zaradi tega lahko spet zniža, kar bo podjetja namesto k zmanjševanju izpustov znova spodbudilo k trgovanju s kuponi.