Marjan Osvald štiriletni mandat opravlja profesionalno, zato se je že preselil v Bern v Švici, kjer ima UPU svoj sedež, vodi pa ga generalni direktor Japonec Masahiko Metoki, ki je bil na ta položaj, tako kot Osvald, izvoljen na lanskem kongresu v Abidžanu. Mednarodno uveljavljeni slovenski strokovnjak s 25-letnimi izkušnjami na poštnem področju je bil izvoljen v drugem krogu v konkurenci predstavnikov Kameruna, Argentine in Ukrajine.

Osvald je ob začetku mandata povedal, da je njegova kampanja trajala skoraj tri leta, saj ga je kot kandidata za funkcijo že januarja 2019 potrdila prejšnja vlada, a so v tem času morali strategijo zaradi razmer s pandemijo večkrat prilagajati. "Sicer pa je šlo bolj za oseben projekt s podporo ministrstev za gospodarstvo in zunanje zadeve. Sem namreč nestrankarski človek, vse, kar imam, je bila kariera na pošti," je povedal Osvald.

UPU ima po njegovem pojasnilu več organov, mednarodni urad, ki ga vodi skupaj z Metokijem, pa ima 260 zaposlenih iz 70 različnih držav in je razdeljen na različna področja, od financ, razvoja, kadrov, logistike do pravnih, tehničnih in informacijskih zadev. Medvladna organizacija je kot specializirana agencija Združenih narodov pomembna predvsem zato, ker predstavlja okvir za izmenjavo mednarodnih poštnih pošiljk, saj vse nacionalne zakonodaje temeljijo na aktih Svetovne poštne zveze.

Zaradi naraščajočega obsega spletnega trgovanja je vse pomembnejši tudi ta vidik, saj pošte v državah članicah od organizacije pričakujejo, da bo vzpostavila primerno regulacijo ter bo tako čim več pošiljk ostalo znotraj poštnih mrež javnih nacionalnih operaterjev. Osvald je v času kampanje ves čas poudarjal javno infrastrukturo. Visokotehnološka podjetja, kot so Amazon, Alibaba ali Wolt, na veliko načrtujejo vstop v naše dejavnosti, zato je za UPU to pomemben izziv, ki ga bo moral v prihodnje vključiti v smer svojega razvoja.

Upadanje pisem, rast pošiljk

Največji izziv pošt po vsem svetu je seveda upadanje števila pisemskih pošiljk, po drugi strani pa rekordna rast paketnih pošiljk. Pošta Slovenije, kot pravi Osvald, sodi med zelo dobro razvite in velja za vzorčni primer v regiji.

"V Sloveniji smo se odločili, da bomo upad pisemskih pošiljk kompenzirali z vstopom v logistično področje. Kar nekaj pošt je to že naredilo, na primer nemška pošta, ki je kupila DHL, francoska pošta z nakupom DPD-ja, angleška pa z nakupom GLS-ja. Tukaj torej po ničemer ne izstopamo," je dejal poznavalec svetovne poštne dejavnosti.

Kot je dejal, obstajajo tudi druge oblike prilagajanja, pri tem je omenil Italijo, kjer se je pošta s klasičnega distributerja pisem in paketov preoblikovala v finančno in zavarovalniško institucijo, nekatere pošte pa so precej vložile v spletno trgovino in s tem skušajo kompenzirati upad pisemskih pošiljk. Vseeno po njegovem mnenju v razvitem svetu pisemske pošiljke še vedno predstavljajo znaten vir prihodka pošt.

"Osebno menim, da moramo to vzdrževati, dokler se bo dalo. Danska in preostale skandinavske pošte so cene za pisemske pošiljke dvignile celo na štiri ali pet evrov in so v letu dni trg pisemskih pošiljk uničile, ker se s tem niso več želele ukvarjati. Po drugi strani pa se v Švici življenje začne in konča s pošto, saj ta igra pomembno vlogo v družbi," pravi Osvald.

Rekordni poslovni rezultati Pošte Slovenije

Poudaril je, da je za pošte, ki so bile pripravljene na eksplozijo spletne trgovine v času pandemije, to pomenilo odlične rezultate, tudi na Pošti Slovenije bodo letošnji poslovni rezultati rekordni.

Med pomembnimi dejavnostmi pošt v razvitih državah je tudi vlaganje v trajnostni razvoj, predvsem na področju zelenih prevoznih sredstev. Na Pošti Slovenije je bila po njegovih besedah ustanovljena posebna ekipa, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem, pri čemer praktične trajnostne rešitve zelo uspešno razvijajo v hčerinskem invalidskem podjetju IPPS. Veliko so vložili v e-mobilnost, kupujejo električna kolesa, skuterje in štirikolesnike in čeprav slovenska pošta še ni čisto na ravni najbolj razvitih evropskih pošt, meni, da bo kmalu zaostanek nadomestila.

"Podnebne spremembe bodo zagotovo zelo vplivale tudi na poštne operaterje, a se bo žal tudi tukaj, kot na številnih drugih področjih, ponovilo to, da bodo revnejši, ki so zamudili razvojne načrte, ostali zadaj. Tudi v tem vidim vlogo UPU-ja, da bo manj razvitim državam lahko bolj učinkovito pomagal. Že na zadnjem kongresu je bila sprejeta resolucija, ki bo postavila določene standarde in načrt zmanjševanja emisij za naslednje desetletje v poštni dejavnosti," je poudaril Osvald.

Ker UPU šteje kar 192 članic, je po njegovih besedah nemogoče primerjati pošte iz najrazvitejših držav s tistimi iz tretjega sveta. Osnovna razlika je ta, pravi, da so nekateri dali skozi normalno evolucijo in se prilagodili, na drugi strani pa so države, ki tega niso počele in so zdaj padle iz ničesar v digitalno družbo. "Ljudje imajo recimo pametne telefone, nimajo pa naslova bivališča in nabiralnika," je ponazoril s primerom.

Lastniška struktura pošte ni pomembna za kakovost

Na vprašanje, ali je za kakovost poštnih storitev pomembno, ali je pošta v zasebni ali državni lasti, Osvald meni, da je to popolnoma nepomembno, saj so nekateri zelo uspešni poštni operaterji prav tako v državni lasti. Ne nazadnje sta avstrijska in nemška pošta privatizirani, a natančen pogled po njegovih besedah pokaže, da so zadaj državne institucije, ki so skozi različne sklade še vedno večinski lastniki.

Pošta Slovenije vselej išče dodatne sodelavce v poštnem prometu, kljub avtomatizaciji procesov pa je Osvald prepričan, da bo fizični stik na področju dostave pošiljk vedno obstajal. Kot je dejal, razvite pošte veliko vlagajo v avtomatizacijo in vse, kar je mogoče avtomatizirati, bodo prej ali slej tudi avtomatizirale.

"To je stalen proces in se dogaja tudi na slovenski pošti. Vseeno pa ne verjamem, da bodo po Ljubljani ali Mariboru kmalu vozili roboti in dostavljali pošto. Zato bo ostala tudi potreba po zaposlenih. Bolj gre za vprašanje humanizacije dela, s katerim se veliko ukvarjajo vse pošte, zato je vprašanje leta ali dveh, ko bodo tudi vsi naši poštarji imeli električne štirikolesnike in pod streho," meni Osvald.

Na splošno je razvoj poštnih storitev v naslednjem desetletju ali dveh po njegovih besedah težko napovedovati. Verjame sicer, da bodo pomembno vlogo igrali brezpilotni letalniki, s katerimi najbolj razvite države, kot sta Japonska ali Velika Britanija, že postavljajo nove standarde.