Kot je za Radio Slovenija poročala Erna Strniša, bo energetski koncept Slovenije kratek, a bistven dokument, ki bo opredelil načine oskrbe z energijo predvidoma do leta 2050. V središču koncepta, katerega osnutek naj bi bil pripravljen do konca leta, bo tako trajnostna raba energije. Po pojasnilih ministra so nujna tri merila, in sicer okoljska vzdržnost, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost, samo skupaj pa so zadostni pogoj, da je lahko neka odločitev tudi sprejemljiva.

Okoljski cilji so vezani na prizadevanja za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Za Slovenijo naj bi bil edini sprejemljivi dolgoročni cilj brezogljična energetika. Glede zanesljivosti oskrbe je minister dejal, da je ta pomembna tako za gospodarstvo kot za posamezne porabnike. Slovenija je trenutno 50-odstotno odvisna od uvoza, cilj pa je uvozno odvisnost zmanjšati.

Konkurenčna in dostopna energija omogoča gospodarstvu konkurenčno prednost pred drugimi, izboljšuje socialni položaj prebivalstva in posledično izboljšuje splošno blaginjo, je še dejal Gašperšič. "Vse odločitve v slovenski energetiki morajo težiti k oskrbi z energijo iz trajnostnih in obnovljivih virov energije," je poudaril.

Do 2050 brez izpustov toplogrednih plinov
Želja je do leta 2050 zagotoviti proizvodnjo električne energije brez izpustov toplogrednih plinov. Učinkoviti rabi energije, ki ima pomembno vlogo, je bilo tako v stari kot novi finančni perspektivi namenjenih največ kohezijskih sredstev, okoli 80 odstotkov. Za trajnostno energetiko je bilo namenjenih 234 milijonov evrov, od tega 186 milijonov evrov za ukrepe energetske sanacije stavb, je pojasnil minister.

Nova finančna perspektiva predvideva okoli 200 milijonov evrov za ukrepe izboljšanja energetske učinkovitosti v podjetjih.

Minister omenja do 16.000 novih delovnih mest
"Po grobih ocenah bodo za doseganje energetskih ciljev potrebne znatne investicije, na letni ravni okoli 750 milijonov evrov. To pomeni vsaj 8.000 neposrednih delovnih mest. Če bomo vgrajene naprave, merilne sisteme in gradbeni material ter stavbno pohištvo proizvajali sami, bo lahko novih delovnih mest vsaj še enkrat toliko," je dejal Gašperšič.

Koncept je potreben letos, ne čez tri leta
Direktor Elesa Aleksander Mervar je poudaril, da Slovenija potrebuje energetski koncept letos, ne čez tri leta. Dokument mora po njegovi oceni odgovoriti na vrsto vprašanj: kakšno končno ceno elektrike si lahko privoščimo in kolikšen delež lahko v tej ceni pomenijo prispevki za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, kaj je za Slovenijo dopustna uvozna odvisnost, ali bomo v energetiko spustili tuji kapital, ali bomo imeli enega ali dva proizvodna stebra, eno ali pet distribucij električne energije, bosta Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj ločena ali eno, v kolikšnem obsegu bomo imeli obnovljive vire energije ter kako bodo vodeni.

Direktor Gen energije Martin Novšak je poudaril, da ima Slovenija visoko stopnjo zanesljivosti oskrbe. "Zanesljiva oskrba je pomemben element naše dolgoročne vzdržnosti," je dejal.

Golob: Jedrska energija ali brez nje
Predsednik uprave družbe Gen-I Robert Golob je prepričan, da je zdaj pravi trenutek, da dobimo strateški dokument, tako iz notranjih (večina lokalnih interesov je zadovoljenih, Šoštanj je zgrajen) kot zunanjih razlogov (imamo razvite tehnologije, ki omogočajo prehod v nizkoogljično družbo).

Glede cilja, brezogljičnosti, debate ne bi smelo biti, glede poti za dosego cilja pa imamo v Evropi samo dva scenarija, in sicer z jedrsko energijo ali brez nje, je dejal.

Otežujoče okoliščine
Snovalcev dokumenta ne čaka lahko delo. Poraba elektrike narašča, njene cene pa so nizke, kar otežuje iskanje vlagateljev. Večinoma bo oskrba Slovenije z elektriko v prihodnje odvisna od finančno negotovega Teša, ki v težave spravlja lastnika, Holding slovenske elektrarne (HSE). Tako najverjetneje lahko pričakujemo tudi razpravo o združitvi obeh energetskih stebrov, HSE-ja in Gena, je poročal Radio Slovenija.

Prej ali slej bo spet postala aktualna tudi razprava o privatizaciji dela energetskih podjetij. Kar zadeva obnovljive vire, bo treba najti vzdržno shemo financiranja. Trenutno denarja zmanjkuje že za podporo obstoječim zelenim elektrarnam, razpisa za sofinanciranje gradnje novih zato sploh še ni. Opredeliti bo treba tudi oskrbo s plinom, pri katerem smo bistveno bolj kot pri elektriki odvisni od mednarodnih razmer, in ukrepe za večjo energetsko učinkovitost.