Proizvodnja plastike se je v zadnjih desetletjih po vsem svetu močno povečala ‒ z 1,5 milijona ton leta 1950 na 359 milijonov ton leta 2018. Posledica je izjemen porast odpadne plastike. Če svet ne bo ukrepal, bi se po aktualnih podatkih tok plastičnih odpadkov v morja in oceane do leta 2040 lahko potrojil, do leta 2050 pa naj bi bilo v oceanih več plastike kot rib.

Epidemija covida-19 je povečala tudi uporabo plastike za enkratno uporabo. "Maske za enkratno uporabo, nakupi po spletu, nakupi hrane za s seboj v embalaži za enkratno uporabo so tako rekoč čez noč spodnesli pretekla prizadevanja. Potrošniki smo hitro pozabili, da zlasti embalaža, zasnovana za enkratno uporabo, ki jo uporabljamo le nekaj minut, ostane v našem okolju tudi do sto let," je poudarila Zveza potrošnikov Slovenije.

Potrošniške organizacije med svojimi ključnimi nalogami vidijo krepitev trajnosti in trajnostne potrošnje. A pogoj za to je, da imajo potrošniki dostop do bolj trajnostnih izdelkov in storitev. "Izbirajmo zeleno in s tem podprimo vse tiste, ki nam omogočajo trajnostne izbire in svoje zaveze okolju jemljejo resno," je ob tej priložnosti poudarila predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin.

Po podatkih statističnega urada se je količina odpadne embalaže, nastale v slovenskih gospodinjstvih, v zadnjih 10 letih precej povečala, čeprav je rast v zadnjih letih počasnejša. Leta 2018 je slovensko gospodinjstvo v povprečju proizvedlo 146 kilogramov odpadne embalaže, kar je 11 kilogramov več kot leta 2015 in 50 kilogramov več kot leta 2011.

Slovenija je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat pri recikliranju odpadne plastične embalaže ena izmed učinkovitejših držav. Medtem ko so v EU-ju leta 2018 reciklirali manj kot 42 odstotkov nastale odpadne plastične embalaže, je je Slovenija reciklirala 60 odstotkov, s čimer je za Litvo (69 odstotkov) zasedala drugo mesto med članicami Unije.

Ekologi brez meja pa so pred potrošniškim dnevom s kampanjo We Choose Reuse (Izbiramo ponovno uporabo) namesto recikliranja pozvali k ponovni uporabi. Njihov poziv je tokrat namenjen predvsem ozaveščenim in naprednim trgovcem, ki si že prizadevajo za zmanjšanje količin odpadkov in bi za svoj obstoj v morju plastične konkurence potrebovali sistemsko podporo in ambiciozne cilje za ponovno uporabo, so navedli.

Porast potrošniških pritožb

V obdobju pandemije covida-19 pa potrošniki zlasti poročajo o težavah, povezanih s spletnim nakupovanjem in odpovedmi potovanj.

Statistični podatki mreže Evropskih potrošniških centrov v letu 2020 pričajo o številnih težavah zaradi odpovedanih storitev, kot so letalski prevoz, paketna potovanja, namestitve in dogodki, pri nakupih na daljavo in zaradi porasta prevar, ki se vse pogosteje izvajajo prek spleta, so sporočili iz Evropskega potrošniškega centra Slovenija.

Na evropsko mrežo se je lani obrnilo 167.833 potrošnikov, od tega 145.510 za nasvet, v 22.323 primerih pa je šlo za pritožbe v zvezi s čezmejnimi nakupi. V primerjavi z letom 2019 se je lansko število obravnavanih zadev v mreži povečalo za skoraj 40 odstotkov. 37 odstotkov potrošniških zadev se je nanašalo na pandemijo covida-19.

V Sloveniji je potrošniški center, ki deluje pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, lani obravnaval 1822 zahtev potrošnikov, od tega 1374 vprašanj in 448 pritožb. Število obravnavanih vprašanj se je v primerjavi z letom 2019 povečalo za okoli 22 odstotkov, število pritožb pa je poskočilo za 75 odstotkov.

Med pritožbami slovenskih potrošnikov se jih je 43 odstotkov nanašalo na epidemijo, in sicer so prevladovale pritožbe zaradi odpovedanih poletov s strani prevoznikov (25 odstotkov) ali drugih odpovedi pogodb v zvezi z rezerviranimi potovanji ali namestitvami (21 odstotkov).

Na tretjem mestu so bile pritožbe zaradi blaga z napako oz. neskladnega blaga (14 odstotkov), tem sledijo pritožbe zaradi nedostavljenih izdelkov (12 odstotkov).