Sodišče je ugotovilo kršitev 6. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja. Ta pravica je bila Pro Plusu kršena v primeru, ko mu je AVK zaradi domnevnega oviranja preiskave naložil denarno kazen v znesku 105.000 evrov. Pro Plus je namreč zahteval ustno obravnavo, a te ni bilo.

"V družbi Produkcija Plus smo zelo zadovoljni z današnjo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je razsodilo, da so nam bile v postopku Agencije za varstvo konkurence RS pred leti oz. sodnega nadzora nad ravnanjem agencije kršene temeljne pravice do poštenega postopka. Pro Plus si bo še naprej prizadeval za transparentno in odgovorno poslovanje, skladno z zakonodajo in dobro poslovno prakso," so sporočili iz Pro Plusa.

Na AVK-ju pa so spomnili, da Slovenija v postopku ugotavljanja kršitve zlorabe prevladujočega položaja, ki jo je agencija ugotovila aprila 2013 in jo je potrdilo vrhovno sodišče, ni kršila človekovih pravic podjetju Produkcija Plus. Pro Plus je tako v obdobju od 1. januarja 2003 do 24. aprila 2013 zlorabljal prevladujoč položaj na trgu televizijskega oglaševanja na ozemlju Slovenije, so poudarili.

V povezavi s postopkom izreka denarne kazni zaradi oviranja pooblaščenih oseb agencije pri opravljanju preiskave v podjetju Pro Plus pa so zapisali, da ESČP o utemeljenosti odločitve o denarni kazni ni odločal, temveč je zgolj ugotovil kršitev pravice do poštenega sojena in pritožniku zaradi navedene kršitve dosodil odškodnino v znesku polovice izrečene denarne kazni.

Na vrhovnem sodišču bodo podrobneje pojasnili svoje stališče v sredo.

Primer iz leta 2011
Primer sega v leto 2011, ko je takrat še urad za varstvo konkurence na pobudo konkurenčnih televizijskih hiš, TV3 in RTV Slovenija, uvedel postopek zoper Pro Plus. Ta naj bi zagotavljal ugodnejše pogoje oglaševanja oglaševalcem, ki bi oglaševali zgolj pri njem. S tem naj bi zlorabljal monopolni položaj.

Avgusta 2011 je urad pri Pro Plusu izvedel preiskave, pri tem pa naj bi medijska hiša pooblaščene osebe ovirala pri izvajanju dolžnosti. AVK je izrekel denarno kazen 105.000 evrov zaradi oviranja preiskave konec februarja 2012, ki bi jo moral Pro Plus poravnati v roku enega meseca od prejema sklepa, vendar tega ni storil in tudi ne po zavrniti pritožbe na sklep AVK-ja na Vrhovnem sodišču. AVK je zato sprožil izvršbo, na podlagi katere je Pro Plus denarno kazen plačal šele aprila 2014.

Pro Plus je ob sprožitvi postopka pred vrhovnim sodiščem prosil za ustno obravnavo in zaslišanje prič. Vrhovno sodišče obravnave in zaslišanja prič ni omogočilo, ustavno sodišče pa ustavne pritožbe ni vzelo v obravnavo, češ da ne gre za pomembno pravno vprašanje.

Avgusta 2014 je takrat že AVK Pro Plusu izrekel najvišjo do takrat izrečeno globo zaradi kršenja konkurenčnih pravil v znesku 4,9 milijona evrov, generalnemu direktorju Pro Plusa Pavlu Vrabcu pa še 20.000 evrov globe. A sta sprva ljubljansko okrajno sodišče in pozneje še višje sodišče odločila, da izrek odločbe AVK-ja ni bil dovolj konkretiziran, zato je bila globa razveljavljena.

Zavestno kršenje evropske konvencije?
"Škandalozno je, da vrhovno in upravno sodišče še vedno ne izvajata obravnav. Zaupanje v sodstvo bo nastopilo šele, ko bo vrhovno sodišče spoštovalo evropsko konvencijo o človekovih pravicah," je današnjo odločitev ESČP-ja komentiral pravni strokovnjak Jurij Toplak.

"Pravica do javne obravnave in pravica do zaslišanja prič sta že stoletja temeljni ustavni pravici, kar je pred 16 leti ponovil tudi ESČP. ESČP je že večkrat ugotovil, da upravno in vrhovno sodišče kršita to pravico, nazadnje marca letos v zadevi Mirovni inštitut proti Sloveniji, a sodišči kar nadaljujeta," je nadaljeval.

Ti sodniki po Toplakovi oceni kršijo pravice "zavestno, saj je neverjetno, da osnov prava ne bi poznali". Istočasno se čudijo, da evropske raziskave za Slovenijo kažejo nizko zaupanje ljudi v sodstvo. "A vrhovnemu sodišču bomo lahko zaupali šele, ko bo spoštovalo evropsko konvencijo o človekovih pravicah," je še dodal.