Dogovor, ki so ga ob prisotnosti predsednice Evropske komisije Ursule von der Layen podpisali predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev ter premierji Romunije Nicolae Ciuca, Gruzije Irakli Garibašvili in Madžarske Viktor Orban, predvideva izgradnjo 1195 kilometrov dolgega daljnovoda, ki bo potekal iz Azerbajdžana prek Gruzije pod Črnim morjem do Romunije in nato na Madžarsko.

Gradnjo naj bi začeli prihodnje leto, končana pa naj bi bila v treh do štirih letih, čeprav naj elektrika po povezavi ne bi stekla pred letom 2029.

Azerbajdžan je na srečanju že povabil zainteresirane vlagatelje k naložbam v vetrne elektrarne na Kaspijskem morju.

Predsednica Evropske komisije je dejala, da EU obrača hrbet odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in se obrača k "zanesljivim energetskim partnerjem". V objavi na omrežju Twitter je tudi izrazila zadovoljstvo, da dogovor velik poudarek daje obnovljivim virom energije.

Po besedah von der Leyen bo črnomorski daljnovod spremenil Gruzijo v elektroenergetsko vozlišče in jo vključil v notranji trg Evropske unije.

Orban je dejal, da se je EU ujela v "strateški vakuum", v katerem morajo voditelji članic svojim državam z novimi viri energije zagotoviti energetsko in gospodarsko varnost. Dodal je, da so energetski viri v kaspijski regiji "razumno oddaljeni" in da lahko daljnovod, za katerega so se dogovorili, predstavlja "inovativno rešitev" za njihovo izkoriščanje.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je povedal, da bo Evropska komisija za gradnjo daljnovoda prispevala 2,3 milijarde evrov.

"Glede na trenutne varnostne razmere, ki jih je zaznamovala vojaška agresija na Ukrajino, moramo bolje sodelovati in pokazati več solidarnosti za spopadanje s skupnimi izzivi. Naše sodelovanje na področju energetike bo povečalo našo energetsko odpornost ter zagotovilo diverzifikacijo dobavnih in transportnih poti," je dejal romunski predsednik Klaus Iohannis.