Vodja projekta Beg kapitala na Inštitutu Ekvilib Aleš Šifrer je na posvetu, ki je potekal v okviru tedna davčne solidarnosti, izpostavil, da se težav, ki jih povzročajo davčne oaze, evropski voditelji sicer zavedajo, vendar pa zaradi slabih gospodarskih razmer ne storijo dovolj za njihovo odpravo.

Preveč oklevajo tudi, ko gre za uvedbo registrov o dejanskih lastnikih podjetij, je prepričan. "Ti registri bi lahko igrali ključno vlogo v boju proti davčnemu izmikanju, uvedbi registrov pa nasprotuje predvsem Velika Britanija," je izpostavil. Pri pregledu evropskih davčnih politik so na inštitutu ugotovili, da te dajejo prednost multinacionalkam, kar pa zmanjšuje konkurenčnost. "Multinacionalke izkoriščajo ugodnosti iz davčnih sporazumov, pri uveljavljanju svojih interesov pa so uspešnejše predvsem razvite države," je poudaril Šifrer.

Onemogočiti davčne raje, okrepiti sodelovanje, uskladiti davčno politiko
Svetovalec na Uradu RS za preprečevanje pranja denarja Damjan Režek pa je opozoril, da je po družbah z nabiralniki v Evropi poznan predvsem Luksemburg, a med davčno ugodne države spadata tudi Nizozemska in Madžarska. V Sloveniji je medtem davčna uprava precej dejavnejša, opaža. Režek je sicer prepričan, da bi bilo treba onemogočiti delovanje davčnih rajev, okrepiti mednarodno sodelovanje in uskladiti davčne politike.

Preiskovalni novinar Blaž Zgaga je spregovoril o nedavnem razkritju novinarjev na začetku meseca o dogovorih luksemburških oblasti z mednarodnimi korporacijami, ki omogočajo izogibanje davkom, ki bi se morali stekati v državne blagajne. "V Sloveniji nisem našel primera, da bi se kakšno slovensko podjetje na ta način prek Luksemburga izogibalo plačilu davkov," je pojasnil.

En zdravnik, šest računovodij
Priljubljenost Luksemburga kot znane davčno ugodne države je sicer plastično ponazoril s primerjavo števila računovodij in zdravnikov: "Razmerje računovodij proti zdravnikom je v Luksemburgu šest proti ena, na enega zdravnika je v državi šest računovodij."