Gospodarska rast v Sloveniji se je v prvi polovici leta upočasnila zaradi šibkejšega tujega povpraševanja. Po pričakovanjih bo ostala v prihodnjih dveh letih pretežno stabilna. Domače povpraševanje naj bi ostalo močno. Slovenija naj bi še naprej imela javnofinančni presežek, strukturni položaj naj bi se letos poslabšal, nato pa v triletnem obdobju nekoliko izboljšal, še navaja komisija.

Medtem ko julijska napoved ni vključevala podatkov o javnih financah, jesenska vključuje tudi te. Komisija Sloveniji za letos in prihodnje leto napoveduje 0,5-odstotni javnofinančni presežek, v letu 2021 pa 0,6-odstotnega, kar je nekoliko slabša napoved od majske, ko je komisija Sloveniji za letos napovedala presežek za 0,7 odstotka BDP-ja, za prihodnje leto pa 0,9-odstotnega.

Položaj ob izločitvi učinka krepke gospodarske rasti, t. i. strukturni položaj naj bi se letos poslabšal, nato pa postopno izboljšal. Strukturni primanjkljaj naj bi bil letos odstoten, prihodnje leto 0,9-odstoten, v letu 2021 pa 0,7-odstoten, kaže razpredelnica komisije. V majski gospodarski napovedi je komisija ocenila, da naj bi strukturni primanjkljaj letos znašal 0,8 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se zmanjšal na 0,3 odstotka.

Skrb vzbujajoči Nemčija in Italija

Evropska komisija evrskemu območju za letos napoveduje 1,1-odstotno rast BDP, za prihodnji leti pa 1,2-odstotno, kar je za 0,1 oziroma 0,2 odstotne točke slabše od julijske napovedi za letos in prihodnje leto.

Opozarja, da je pred evropskim gospodarstvom veliko izzivov, zlasti zaradi trgovinskega spora ZDA in Kitajske ter negotovosti glede brexita. Evropsko gospodarstvo sicer raste sedmo leto zapored in bo še naprej raslo tudi v prihodnjih dveh letih, trg dela ostaja močan in brezposelnost se še naprej zmanjšuje, a zunanje okolje je manj ugodno in negotovosti je veliko, kar vpliva še zlasti na proizvodni sektor, ki se spopada tudi s strukturnimi premiki, ugotavlja komisija.

Največjo rast letos beleži Irska
Gospodarstva vseh članic bodo v prihodnjih dveh letih še rasla. Skrb vzbujajoči so podatki za Nemčijo in Italijo. Nemčija naj bi letos dosegla 0,4-odstotno rast BDP-ja, v prihodnjih dveh letih pa odstotno rast, Italiji pa komisija za letos napoveduje 0,1-odstotno krepitev BDP-ja, v prihodnjem letu 0,4-odstotno, leta 2021 pa 0,7-odstotno.

Na vprašanje, kako resen je položaj, je evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve
Pierre Moscovici v Bruslju odgovoril, da je ta napoved vsekakor drugačna od prejšnjih. "Ne bi rekel, da je mračna, a vstopamo v novo obdobje," je dejal. Po šestih letih robustne rasti se zdaj začenja doba zmerne rasti. Bistvena razlika pa je po Moscovicijevih besedah v tem, da
ni na vidiku vrnitve h krepkejši rasti, kot je bilo v preteklosti.

Največjo, 5,6-odstotno, rast bo letos beležila Irska, ki se bo v prihodnjih letih zmanjšala na 3,5 odstotka oziroma 3,2 odstotka. Močno bodo rasla tudi gospodarstva vzhodnih članic. Moscovici je ob tem pripomnil, da je zanimivo, da gre za države, ki pogosti kritizirajo EU.

Evropsko gospodarstvo je bilo doslej odporno kljub neugodnemu zunanjemu okolju, a v prihodnje lahko zaplujemo v nemirne vode, v obdobje velike negotovosti v povezavi s trgovinskim sporom med ZDA in Kitajsko, vse večjimi geopolitičnimi napetostmi, težavami v proizvodnem sektorju in brexitom, opozarja podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, ki poziva članice z visokim javnim dolgom k previdnim fiskalnim politikam, članice, ki imajo fiskalni prostor, pa poziva, naj to zdaj izkoristijo.

Portugalska in Grčija pozitivna primera
Območje evra naj bi letos beležilo 0,8-odstotni javnofinančni primanjkljaj, v letu 2021 pa odstotnega. Edina država EU, ki bo v prihodnjem letu beležila presežni javnofinančni
primanjkljaj, je Romunija. Komisija ji napoveduje 4,4-odstotni primanjkljaj, ki naj bi se v letu 2021 povzpel celo na 6,1 odstotka BDP. Kot pozitivna primera pa je Moscovici na javnofinančnem področju izpostavil Portugalsko in Grčijo.

Javni dolg se bo v povprečju zniževal že peto leto zapored, čeprav ostaja znatno nad 60 odstotki BDP, kar kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila. V območju evra naj bi se v triletnem obdobju znižal s 86,4 odstotka BDP v tem letu na 84,1 odstotka BDP v letu 2021, v celotnem EU-ju pa v enakem obdobju z 80,6 odstotka na 78,4 odstotka