Umar je v lanski jesenski napovedi, na kateri je temeljila tudi priprava rebalansa letošnjega proračuna, sicer pričakoval 3,7-odstotno rast. Napoved za leto 2020 je znižana s 3,4 na 3,1 odstotka, je na novinarski konferenci povedala v. d. direktorja Umarja Maja Bednaš. Kot je dodala, tako Umar za Slovenijo, ki je lani po prvi oceni statističnega urada dosegla 4,5-odstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP), za letos in prihodnje leto napoveduje postopno umirjanje rasti.

Rast izvoza se bo umirjala hitreje od rasti domače porabe. Za letos Umar napoveduje 2,2-odstotno rast izvoza, za prihodnje leto pa 1,9-odstotno. Domačo porabo, ki bo imela vedno večjo težo pri gospodarski rasti, bosta medtem podpirali še vedno visoka rast naložb (7,7 odstotka letos in sedem odstotkov v letu 2020) in nekoliko višja rast zasebne porabe (2,9 odstotka letos in 2,4 odstotka v 2020).

Zaposlenost se bo še naprej povečevala, vendar vse počasneje. Za letos je predvidena dvoodstotna rast zaposlenosti, prihodnje leto pa enoodstotna. Počasnejšo rast zaposlenosti je pripisati upadanju števila prebivalcev, starih od 20 do 64 let, vse manjšemu številu brezposelnih in tudi bolj umirjeni rasti gospodarske dejavnosti.

Pomanjkanje delavcev

"Pomanjkanje delavcev v tej starostni skupini se že kaže, saj se je delež podjetij, ki se sooča s to omejitvijo, zlasti lani močno povečal. To se je delno blažilo s prilivom tuje delovne sile, predvsem v gradbeništvu ter storitvenih in predelovalnih dejavnostih," je povedala. Zaradi demografskih gibanj se bo ta segment še krčil in na srednji rok bo ta dejavnik še naprej omejeval hitrejšo rast proizvodnje, če ne pride do priliva tuje delovne sile ali aktivacije zdaj neaktivnega dela prebivalstva, je dodala.

Izvoz kljub upočasnitvi še vedno ohranja višje rasti kot uvoz oz. ohranja izvozno učinkovitost. "A bo tudi ta slabela zaradi večanja stroškov dela," je opozorila Bednaševa. Umar za letos v javnem sektorju napoveduje 5,3-odstotno nominalno rast plač, prihodnje leto 5,1-odstotno, v zasebnem sektorju pa petodstotno letos in 5,7-odstotno prihodnje leto.

Rast plač bo v primerjavi s preteklimi leti ostala nad rastjo produktivnosti. Za zdaj razkorak ni velik, če pa bi prišlo do večjega razhajanja, bi to vplivalo na poslabšanje konkurenčnosti in bi negativno učinkovalo na celotno gospodarsko aktivnost. "Pri sprejemanju različnih odločitev je tako treba biti previden," je opozorila.

Rast inflacije

Inflacija bo letos ob predpostavljenih nižjih cenah nafte ostala podobna kot lani, Umar napoveduje 1,6-odstotno inflacijo, nato pa se bo zmerno zvišala, in sicer v letu 2020 na 1,9 odstotka.

Med tveganji za uresničitev napovedi Umar navaja negativna tveganja v mednarodnem okolju, kot so neurejen brexit, ekonomske politike nekaterih držav EU-ja in politične spremembe v EU-ju, protekcionistični ukrepi ZDA, hitrejše zaostrovanje globalnih pogojev financiranja in hitrejše umirjanje gospodarske rasti na Kitajskem. Dejavniki v domačem okolju pa kratkoročno nakazujejo predvsem možnost nekoliko višje rasti zasebne porabe.

Rebalans proračuna ne bo povzročil težav

Rebalans letošnjega proračuna, ki ga je DZ potrdil v sredo, je temeljil na Umarjevi jesenski napovedi, ki je napovedovala višjo gospodarsko rast, a Bendaševa zato ne vidi težav. "BDP, izražen v evrih, bo namreč kljub nižji gospodarski rasti vseeno za 267 milijonov evrov večji," je dejala, zato tveganj v tem segmentu ne vidijo.

V spomladanski napovedi Umar ni upošteval vladnih predlogov za izvedbo nekaterih reform. Ob napovedanih davčnih spremembah po njenih navedbah ocenjujejo, da bi lahko prišlo do višje rasti zasebne potrošnje. "Pomembno pa je, da so ukrepi izpeljani fiskalno nevtralno, da se ohrani vzdržnost javnih financ na srednji in dolgi rok," je poudarila.

Predlogi na pokojninskem področju gredo po njenem mnenju v pravo smer. Zaradi demografskih sprememb je treba po njihovih ocenah kmalu, preden se pritiski okrepijo, kar naj bi se zgodilo med letoma 2020 in 2023, sprejeti določene prilagoditve za financiranje pokojninske blagajne na srednji in dolgi rok, "a ne nepremišljeno". Potrebne spremembe zaradi demografskih trendov čakajo tudi področje zdravstva in dolgotrajne oskrbe.

Priprava majhnih in srednje velikih podjetij na krizo

Na dogodku družb PwC Slovenija in KD Skladi v Ljubljani so sodelujoči med drugim opozorili, da se v zadnjem času negotovost in tveganja, med drugim ob brexitu in upočasnitvi na Kitajskem, povečujejo.

"Majhna in srednje velika podjetja so v razmeroma dobri kondiciji, se bodo pa morala osredotočiti na prihodnost ‒ in biti pripravljena disciplino maraton zamenjati za tek čez ovire," je poudarila Sonja Savič iz PwC-ja Slovenija.

Izvršna direktorica Združenja Manager Saša Mrak je presodila, da so podjetja zdaj bolje pripravljena kot pred zadnjo krizo. Pomembno je, je poudarila, da podjetja na eni strani skrbijo za svoj razvoj, vlagajo v proizvodnjo, v razvoj novih izdelkov in širitev na nove trge, na drugi pa tudi vlagajo v razvoj zaposlenih.

Svetovalec pri PwC-ju Slovenija Jan Borko pa je dejal, da ni dobro, da podjetje v trenutku, ko nastopi kriza, najprej na veliko odpušča in preneha vlagati v razvoj. "Treba je ohraniti mirno glavo in biti osredotočen na prihodnost," je povedal. Odpuščanje je eden zadnjih ukrepov, ključno je prilagoditi ekonomiko, je dodal. Slovenska podjetja lahko po njegovih besedah sicer v globalni konkurenci razliko naredijo z vlaganji v zaposlene in v inovacije.

Rast napovedal tudi GZS

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so danes osvežili svoje gospodarske napovedi za Slovenijo. Za letos ji napovedujejo 2,9-odstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,6 odstotne točke pod dozdajšnjo napovedjo. Prihodnje leto naj bi sledila 2,2-odstotna gospodarska rast, so sporočili.

Zaradi še vedno nadpovprečne gospodarske rasti, ki je posledica rasti zaposlovanja (+1,4 odstotka v 2019) in plač (+4,8 odstotka v 2019), bi moral biti načrtovani javnofinančni presežek še precej višji, kot je določen zdaj. "V nasprotnem primeru lahko govorimo o rasti strukturnega primanjkljaja, ki zgolj odraža dejstvo, da v obdobju pozitivnega gospodarskega cikla ustvarjamo premalo presežka, da bi z njim hitreje zniževali raven dolga," so poudarili.

V GZS-ju so med drugim komentirali napoved Umarja, ki je znižal napoved realne gospodarske rasti za letos s 3,7 na 3,4 odstotka, hkrati pa dvignil napoved nominalne rasti s 6,1 na 6,2 odstotka.

"Z metodološkega vidika je razlika med znižanjem realne in zvišanjem nominalne napovedi gospodarske rasti zelo nenavadna," so ocenili na zbornici. Ob tem so dodali, da je nominalna napoved gospodarske rasti eden od temeljnih vhodnih agregatov v projekciji javnofinančnih prihodkov in izdatkov. Te projekcije uporablja tudi ministrstvo za finance pri oblikovanju ključnih postavk v državnem proračunu.

Višja projekcija nominalne gospodarske rasti tako lahko pokaže ugodnejšo napoved javnofinančnih prihodkov in podcenjuje javnofinančne odhodke ter povečuje verjetnost, da bo javnofinančni presežek manjši od napovedanega, so opozorili.