V primerjavi z drugim četrtletjem lani se je BDP v evrskih državah med aprilom in junijem letos skrčil za 15 odstotkov, v celotni Uniji pa za 14,4 odstotka. Podatkov za Slovenijo še ni. Statistični urad RS (Surs) jih bo objavil 31. avgusta.

Evropski statistiki pravijo, da gre za daleč največje nazadovanje BDP-ja v območju evra in EU-ja doslej. Dodali so, da gre za prvo oceno, ki temelji na nepopolnih podatkih, ki bodo še predmet pregledov. Eurostat bo drugo oceno gospodarskih gibanj za drugo četrtletje objavil 14. avgusta.

Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da padec BDP-ja potrjuje, da je pandemija covida-19 "evropskim državam prinesla posledice brez primere". Ob tem je spomnil na nedavno dogovorjen, a še vedno ne uradno podpisan novi sklad EU-ja za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

V prvem četrtletju (januar–marec) se je gospodarstvo evrskega območja glede na trimesečje pred tem skrčilo za 3,6 odstotka in v Uniji za 3,2 odstotka. Letna primerjava kaže na 3,1- oziroma 2,5-odstotno nazadovanje gospodarske dejavnosti.

Julija je bila inflacija v evrskem območju na letni ravni 0,4-odstotna, potem ko je bila junija 0,3-odstotna in maja 0,1-odstotna.

Španija in Italija v recesiji

Španija je v drugem četrtletju zaplavala v recesijo, potem ko se je dve zaporedni četrtletji skrčil njen BDP. Med aprilom in koncem junija se je BDP zaradi pandemije covida-19 skrčil za 18,5 odstotka, v prvem četrtletju pa za 5,2 odstotka, je danes objavil španski statistični urad INE.

Stroge omejitve v državi zaradi koronavirusne bolezni so veljale od sredine marca, država pa jih je začela postopno odpravljati v maju in juniju. Ukrepi so močno prizadeli španska podjetja, pri čemer sta promet in hotelirstvo v drugem četrtletju zaznala 40-odstoten padec.

Turistična panoga, ki predstavlja 12 odstotkov španskega BDP-ja, je v drugem trimesečju na letni ravni imela 60-odstotni padec prihodkov, gradbeništvo je medtem nazadovalo za 24 odstotkov, predelovalna industrija pa za 18,5 odstotka. Zasebna poraba je v obravnavanem obdobju upadla za okoli 21 odstotkov, poslovne naložbe pa za 22 odstotkov. Izvoz se je zmanjšal za okoli tretjino.

Italijansko gospodarstvo se je na letni ravni skrčilo za 17,3 odstotka

Italijansko gospodarstvo se je v drugem letošnjem četrtletju na četrtletni ravni skrčilo za 12,4 odstotka, je danes objavil italijanski statistični urad Istat. V prvem četrtletju je italijanski BDP nazadoval za 5,4 odstotka. Tudi Italija se je tako zaradi posledic pandemije covida-19 znašla v globoki recesiji. Na letni ravni je šel italijanski bruto domači proizvod (BDP) med aprilom in koncem junija navzdol za 17,3 odstotka. Krčenje gospodarstva je bilo po oceni statistikov deloma tudi posledica mednarodnega dogajanja, saj je pandemija prizadela vse države.
Italijanski BDP je zaradi hudega nazadovanja pristal na ravni iz leta 1995.

Italijanska vlada zdaj načrtuje 25 milijard evrov pomoči za zaposlovanje in socialno podporo, to pa naj bi njen javnofinančni primanjkljaj zvišalo na 11,9 odstotka BDP-ja, kar naj bi bilo največ v vsem območju evra. Javni dolg države naj bi tako dosegel kar 157,6 odstotka BDP-ja.

Francoski BDP se je v zadnjem četrtletju skrčil za 13,8 odstotka

Francija je drugo letošnje četrtletje sklenila z rekordnim, 13,8-odstotnim padcem bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko se je ta v prvem trimesečju po revidiranih podatkih skrčil za 5,9 odstotka, je danes objavil francoski statistični urad Insee. Tudi na strmoglavljenje francoskega gospodarstva je vplivala pandemija covida-19.

Že 5,9-odstotni padec francoskega BDP-ja je rekorden, odkar v državi od leta 1949 merijo gibanje gospodarske dejavnosti, 13,8-odstotno krčenje gospodarstva pa tako predstavlja novo največje poslabšanje doslej.

Medletno je BDP v Franciji zdaj nižji za 19 odstotkov, so poudarili v Inseeju in dodali, da bo glede na izjemne okoliščine verjetno prišlo še do popravkov številk.