Fed je v boju proti inflaciji ključno obrestno mero zvišal desetič zapored. Ključna obrestna mera se je oblikovala na najvišji ravni po leta 2007, torej pred začetkom svetovne finančne krize. Analitiki tako ugotavljajo, da nedavne težave v bančnem sektorju niso zavrle odločenosti centralne banke, da zajezi visoko inflacijo.

Fed je moral pri tokratni odločitvi tehtati med skrbmi zaradi težav v bančnem sektorju in med napori za nižanje visokih cen življenjskih potrebščin. Fed je preobrat v denarni politiki začel pred dobrim letom in lani večkrat zvišal ključno obrestno mero po 0,75 odstotne točke. S tem je uveljavil skoke, ki jih ni bilo že desetletja.

Zadnja zviševanja ključne obrestne mere so bila nižja. V skladu z napovedmi iz marca pa se obdobje povečevanja ključne obrestne mere končuje. Fed ob koncu leta pričakuje, da bo povprečna ključna obrestna mera znašala 5,1 odstotka, s tokratnim zvišanjem je to vrednost dosegel. Inflacija sicer ostaja višja od želene, a se vztrajno znižuje, kar pomeni, da so ukrepi učinkovali.

Agresivno zviševanje obrestnih mer je pripomoglo k pretresom v bančnem sektorju, saj so imele pred kratkim propadle banke ob drugih težavah tudi težave s tem, da se niso ustrezno zaščitile pred rastjo obrestnih mer. Fed mora zdaj, da ne bo nadaljnjih pretresov na trgih, nekoliko previdneje pristopiti k nadaljnjim ukrepom za zniževanje inflacije, saj lahko z njimi čezmerno obremeni oz. zatre gospodarsko rast.