Obseg industrijske proizvodnje v 16 državah z evrom se je avgusta v primerjavi z mesecem prej povečal za en odstotek, kar je več od pričakovanj. Najvišjo rast so imeli v Grčiji (+5,6 odstotka), Litvi in Sloveniji (po 5,2 odstotka). Delniški indeksi v Evropi so se odzvali z rastjo, nemški DAX30 je končno presegel vrednosti iz letošnje pomladi. Foto: Reuters
Obseg industrijske proizvodnje v 16 državah z evrom se je avgusta v primerjavi z mesecem prej povečal za en odstotek, kar je več od pričakovanj. Najvišjo rast so imeli v Grčiji (+5,6 odstotka), Litvi in Sloveniji (po 5,2 odstotka). Delniški indeksi v Evropi so se odzvali z rastjo, nemški DAX30 je končno presegel vrednosti iz letošnje pomladi. Foto: Reuters
Proizvajalec mikroprocesorjev Intel je s četrtletnimi poslovnimi rezultati presegel pričakovanja. Delnice so se podražile za več kot odstotek in pomagale celotnemu tehnološkemu sektorju. Ta naj bi bil po mnenju nekaterih analitikov trenutno ovrednoten najugodneje v zadnjih 20 letih, obeti pa so zaradi šibkega dolarja spodbudni. Foto: EPA

Ameriška centralna banka v boju z anemičnim gospodarskim okrevanjem ne more več poseči po klasičnem receptu - nižanju obrestnih mer. Te so namreč na ničelni stopnji, zato so sprejeli netradicionalne ukrepe. V okviru t. i. kvantitativnega sproščanja odkupuje državne obveznice in s tem v gospodarstvo vliva nove milijarde dolarjev, istočasno pa skrbi, da obrestne mere ostajajo rekordno nizke. Poročilo po zadnjem sestanku Zveznih rezerv kaže, da z izjemo nestrinjanja enega člana centralne banke obstaja velik konsenz, da je treba to politiko nadaljevati, kar bo Fed najavil že po naslednjem sestanku 4. novembra. Za "operacijo" naj bi bilo predvidenih 500 milijard ameriških dolarjev.

Frankfurt najvišje po septembru 2008
Čeprav Fed s tem priznava, da so gospodarske razmere še vedno skrajno negotove (nove recesije sicer ne pričakuje), pa svetovne borze z veseljem sprejemajo napovedane ukrepe. Newyorški Dow Jones (11.020 točk) se je zvišal za 0,1 odstotka in dosegel petmesečni vrh. Pridobivale so zlasti tehnološke delnice in (v pričakovanju obilice poceni denarja) tudi delnice bančnih podjetij. Po trgovanju je Intel s četrtletnimi poslovnimi rezultati (prodaje je imel za 11,1 milijarde dolarjev) presegel pričakovanja. Evropske borze so po negativnem torku v sredo povprečno pridobile 1,5 odstotka. Rudarske delnice so med zelo zaželenimi, potem ko je mehiški Fresnillo sporočil, da je imel v tretjem četrtletju rekordno proizvodnjo zlata in srebra. Frankfurtski DAX30 se je prvič letos povzpel nad mejo 6.400 točk, ob koncu dneva je bil njegov pribitek dvoodstoten. Dow Jones se je po treh urah sredinega trgovanja zvišal za več kot odstotek.

LJSE, tečaji delnic v prvi kotaciji

KRKA

-0,21 % 62,73 EUR
GORENJE-0,08 %13,10
MERCATOR+3,40 % 150,70
PETROL+0,24 %250,00
NOVA KBM+0,49 % 10,25
LUKA KOPER+0,25 %15,92
TELEKOM-0,20 %90,50
INTEREUROPA+4,28 %3,90

Tečaj Krke spet rahlo zdrsnil
Vrednost evra se je spet povzpela na 1,40 dolarja, zlato posledično nad 1.360 dolarjev. Žarek upanja je zadnjih šest dni tudi na Ljubljanski borzi, vendar zaradi nizkega prometa rast nima posebnega pomena. Indeks SBI TOP (828 točk) se je v sredo zvišal za tri četrtine odstotka, kar je predvsem zasluga Mercatorjevih delnic, ki so se podražile za več kot tri odstotke in spet splezale nad 150 evrov. Uprava Mercatorja se strinja, da je mednarodni finančni sklad Mid Europa Partners Limited z NLB-jem začel ekskluzivna pogajanja glede nakupa 10,75-odstotnega paketa delnic družbe Mercator. Krkine delnice so bile spet na negativni strani. Ob 750 tisoč evrih prometa je cena na začetku padla na 62,4 evra, ob koncu pa so se posli sklepali pri okrog 63 evrih.