Če je prejšnji ponedeljek za kar nekaj šoka poskrbel DeepSeek, je tokrat delniškim trgom rdečo barvo uvodni dan tedna prinesel Donald Trump. Uresničil je svoje grožnje in sprožil carinsko vojno proti svojim glavnim trgovinskim partnericam. Kanada, Mehika in Kitajska so že "udarile" nazaj. Je pa korak nazaj naredil tudi Trump in v primeru Kanade in Mehike začetek uvajanja novih carin prestavil za 30 dni. "Skoraj vsi ekonomisti menimo, da bodo imele carine negativen vpliv tako na ZDA kot na preostali svet, zagotovo bodo delovale tudi inflatorno, kar bo centralne banke sililo v dvigovanje obrestnih mer," je povedal nobelovec Joseph Stiglitz. Po nekaterih ocenah bi carinska vojna ameriško gospodarsko rast lahko znižala od 0,5 do 1,0 odstotne točke.

Zlato rekordno visoko, bitcoin zelo volatilen
Negotovost je torej precejšnja, ostaja pa upanje, da bo Trump naposled malo popustil. Dow Jones je v uvodnih minutah ponedeljkovega trgovanja izgubil 600 točk, toda nato se je razpoloženje popravilo in minus je bil na koncu zmeren, le 0,28-odstoten. Včeraj so bili newyorški indeksi že v plusu in so nadomestili ponedeljkove izgube, potem ko so ZDA carine na uvoz iz Mehike in Kanade preložile za 30 dni. Tudi dolar je nekoliko popustil. V ponedeljek zjutraj je še ponujal varen pristan, tako kot tudi zlato, ki je včeraj pri 2845 dolarjih postavilo novo rekordno vrednost. Močan dolar je bil že pogosto ovira za rast cen zlata, tokrat pa ni tako. Sveži rekordi so posledica carinske vojne. Zlato v takšnih razmerah uživa prednost pred bitcoinom, ki je kot tvegana naložba hitro na udaru vlagateljev, kadar stvari ne gredo po željah. V noči na ponedeljek je bitcoin padel pod 93 tisoč dolarjev (alt kovanci so še precej močneje zanihali navzgor), a včeraj znova prebil mejo 100 tisoč dolarjev.

SBITOP v ponedeljek izgubil največ po avgustu, včeraj smer znova navzgor
Tudi na Ljubljanski borzi se je zaradi turbulenc v tujini teden začel negativno, indeks SBITOP je izgubil poldrugi odstotek, kar je največ v zadnjega pol leta. Šele drugič v zadnjega pol leta se je zgodilo, da je SBITOP zdrsnil za več kot odstotek. Dokaz, kako so bili zadnji meseci malo volatilni, kar postaja že prednost Ljubljanske borze. Predvsem pa seveda navdušuje rast – od začetka lanskega februarja do včeraj, ko je bila rast spet vsesplošna (+1,6 %), je indeks SBITR, ki upošteva tudi dividende, poskočil za 54 odstotkov, od tega letos zajetnih 15 odstotkov, čeprav ni bila objavljena nobena posebna informacija, ki bi lahko sprožila takšno rast. Očitno drži tisto, kar nam je pred dnevi povedal Igor Štemberger iz Ilirike, da "močni slovenski podjetniki, pa tudi premožnejše fizične osebe, kupujejo slovenske blue-čipe, saj nočejo, da jim denar neobrestovan leži na banki".

Marjan Batagelj: Krka je izjemno dobra naložba
Zelo pomembna je tudi napoved uveljavitve individualnih naložbenih računov (INR) prihodnje leto, pri čemer bo moral imeti vsak vlagatelj vsaj polovico portfelja sestavljenega iz papirjev na Ljubljanski borzi. Štamberger: "Pametni vlagatelji zato že zdaj kupujejo delnice slovenskih podjetij." Eden od znanih slovenskih podjetnikov, ki je podkrepil Štambergerjeve besede, je direktor Postojnske jame Marjan Batagelj, ki je lani postal (če gledamo le fizične osebe) največji delničar Krke, v lasti jih ima za osem milijonov evrov. Za Finance manager je Batagelj povedal: "Delnice Krke kupujem, ker je Krka izjemno dobra naložba. Kazalniki kažejo, da je delnica morda celo podcenjena. Pri odločanju je zame na prvem mestu poslovanje družbe. Njihovo poslovodstvo je stabilno, politično neodvisno, predvsem pa preudarno in rahlo konservativno. In ta konservativnost je zame izjemno privlačno, ker to pomeni stabilnost. Ima tudi naziv dividendnega aristokrata, to prevečkrat spregledamo."

Krka s prodajo lani dosegla 1,9 milijarde evrov
Tečaj Krkinih delnic je včeraj (ob skoraj enem milijonu evrov prometa) dosegel novo rekordno vrednost, posli so se ob koncu trgovanja sklepali pri 164 evrih, kar pomeni triodstotno rast. Tudi NLB-jeve delnice postavile nov rekord, vredne so že 138 evrov. Prejšnji teden je Krka sporočila, da je na ravni skupine lani po prvi oceni prihodke od prodaje povečala za šest odstotkov (na 1,9 milijarde evrov), čisti dobiček pa za 13 odstotkov (na 353,4 milijona evrov). "V finančnem sektorju imajo pripravljen brezalkoholni šampanjec, če gre delnica čez 160 evrov," je predsednik uprave Jože Colarič ob predstavitvi rezultatov komentiral tudi rekordno vrednost delnic.