Zaradi evropske direktive o reševanju in sanaciji posojilnih institucij, ki nalaga, da bo breme reševanja morebitne krize posamezne banke odslej padlo na pleča lastnikov in imetnikov obveznic, je bonitetna agencija Fitch začela zniževati ocene več evropskih bank.

Banke se od zdaj naprej namreč ne morejo več zanašati na to, da bodo deležne pomoči davkoplačevalcev v krizi. Množično znižanje bonitetnih ocen evropskih bank je bilo zato pričakovano. Med drugim je to doletelo več nemških, avstrijskih, italijanskih, španskih in portugalskih bank in hranilnic, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

Večini bank je Fitch dvignil oceno vitalnosti
Iz NLB-ja so sporočili, da je njihova nova dolgoročna ocena posojilnega tveganja B+ s stabilnimi obeti, kratkoročna ocena posojilnega tveganja pa B. Hkrati je bonitetna agencija zaradi primerne pokritosti slabih posojil, ustreznih kapitalskih rezerv in primerne likvidnosti bank zvišala oceno vitalnosti NLB.

Ocena vitalnosti odraža odpornost banke, ko je ta brez zunanje podpore države. Pri tem imajo pomembno vlogo primerna pokritost slabih posojil banke, ustrezna kapitalska rezerva in primerna likvidnost.

Prav tako kot NLB-ju je Fitch zvišal oceno vitalnosti tudi Abanki in NKBM-ju. NKBM-ju je za eno stopnjo na B+ s stabilnimi obeti znižal dolgoročno oceno posojilnega tveganja, so sporočili iz mariborske banke. Tretji slovenski banki v 100-odstotni državni lasti, Abanki Vipa, pa je bonitetno oceno izboljšal za eno stopnjo, na BB-, medtem ko je oceno Banke Koper ohranil pri BBB, je razvidno s spletnih strani agencije Fitch.