Javnofinančni primanjkljaj Grčije je lani znašal najmanj 13,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in ne 2,7 odstotka BDP-ja, kot so sprva poročali. Po objavljeni novici Eurostata se je obrestna mera na grške desetletne obveznice z 8,279 odstotka zvišala na 8,53 odstotka. Še marca je obrestna mera na desetletne obveznice znašala okoli 6,3 odstotka.

Na novico so se odzvale tudi evropske borze, ki so imele padce, v primerjavi z dolarjem je evro znova izgubil vrednost.

"Zdi se, da se je slabo stanje še poslabšalo," meni Nick Kounis, ekonomist pri zavarovalniškem velikanu Fortis. Slabe številke bodo povečale nervozo med vlagatelji, ko si bo Grčija skušala izposoditi denar na finančnih trgih.

Grčija po poti Argentine?
Razlika v napovedih in dejanskih številkah je normalna, so pojasnili v EU-ju, a poudarili, da ima Eurostat tudi tokrat zadržke do verodostojnosti podatkov, ki jih je posredovala Grčija. Razmere v Grčiji postajajo tako tvegane, da ji nekateri že napovedujejo usodo Argentine leta 2001.

V Atenah so se v sredo začeli pogovori med predstavniki grške vlade ter EU-ja in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o podrobnostih mehanizma pomoči Grčiji. Finančni ministri z evroobmočja so se 11. aprila dogovorili, da so Grčiji v prvem letu po sprožitvi mehanizma pripravljena posoditi do 30 milijard evrov po okoli petodstotni obrestni meri.

Izposojanje denarja po vedno višji obrestni meri
Državni dolg Grčije znaša okoli 300 milijard evrov. Atene morajo do maja zbrati približno 11,5 milijarde evrov. Za kritje dolga in proračunskega primanjkljaja bo Grčija samo letos potrebovala okoli 54 milijard evrov. Grčija si izposoja denar, a po vedno višji obrestni meri.

Atene so napovedale, da želijo do leta 2011 primanjkljaj zmanjšati na 5,6 odstotka BDP-ja in na 2,8 odstotka do 2012. Napovedanim varčevalnim ukrepom močno nasprotujejo javni uslužbenci, ki so pripravili 24-urno stavko. Protestniki demonstrirajo v Atenah nedaleč od mesta, kjer se sestajajo predstavniki vlade, EU-ja in IMF-a.