Gospodarstveniki so si, kot je povedal predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec, enotni, da je stanje v gospodarstvu obupno, prave težave pa šele prihajajo. "Strah nas je upadanja naročil ob slabem finančnem stanju podjetij in slabem kreditnem portfelju bank," je pojasnil predsednik uprave Kolektor Group Stojan Petrič.

Izpostavil je, da potrebujemo nov gospodarski zagon, naložbe, posojila, dokapitalizacijo bank v državni lasti ali njihovo privatizacijo, takojšnjo davčno olajšavo za investicije v raziskave in razvoj, javna dela za zagon gradbeništva ter nov poslovni model za to panogo. "Predlagamo, da se država dodatno zadolži za eno milijardo evrov in ta sredstva prek bank plasira v gospodarstvo - v srednja in mala podjetja, ki so kapitalsko ustrezna in lastniško konsolidirana, ki imajo vizijo in realno strategijo," je poudaril. Predlagal je tudi, da del lastništva v podjetjih prevzamejo zaposleni in menedžerji.

Manj javni upravi, več v naložbe
Sredstva za investicije bi dobili tudi z zmanjšanjem stroškov javne uprave za petino v štirih letih, zvišanjem davka na dodano vrednost za dva odstotka, obdavčitvijo premoženja in umikom države iz gospodarstva, pri čemer bi se morali kupci podjetij zavezati, da jih ne bodo bremenili s kupnino in obrestmi kupnine. Nujna je tudi reforma dela. "Naša delovnopravna zakonodaja ni niti prožna niti varna, ampak celo nevarna za naše gospodarstvo," je opozoril direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pa je izpostavil še veliko zalog in izzivov na področju internacionalizacije.

Iz gospodarstva za gospodarstvo
Predsednica uprave Trima Tatjana Fink je opozorila, da je treba oblikovati ustrezno ekipo strokovnjakov, ki bi skrbela za razvoj državnih naložb. Gospodarstveniki predlagajo tudi, da se za gospodarskega ministra imenuje gospodarstvenika, ki je zadnjih deset let vodil veliko podjetje. "Od nove vlade pričakujemo, da debirokratizira delovanje države, izboljša njeno učinkovitost in trošenje omeji na največ 42 odstotkov bruto domačega proizvoda," je poudarila predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec.
Skrbi jih usoda države
Gospodarstveniki so po besedah prvega moža GZS-ja Sama Hribar Miliča zaskrbljeni za usodo Slovenije. "Vemo, kaj gre narobe, in verjamemo, da zmoremo Slovenijo spremeniti v uspešno državo, kjer bodo ljudje zadovoljni, gospodarstvo pa konkurenčno in stabilno," je poudaril ob začetku vrha slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju. Ob tem je izpostavil, da bi morale vse slovenske stranke gospodarska vprašanja postaviti v ospredje in jih obravnavati kot najpomembnejša. "Da bomo ustvarjali dovolj konkurenčnih delovnih mest, da bodo državljani dostojno živeli in da bodo doma realizirali svoje talente, moramo v Sloveniji marsikaj spremeniti," je opozoril Hribar Milič in ocenil, da "tako, kot je šlo doslej, ne more iti več naprej".

Brez zaupanja ne bo sprememb
Gospodarstvo je zaskrbljeno, ker ni prave strategije za nov gospodarski razvoj, ki bi temeljil na drugačnih predpostavkah, usklajenem, profesionalnem delovanju celotnega institucionalnega okolja in podpori politikov, sindikatov, civilne družbe ... za konkretne programe. Spremembe so nujne, a brez zaupanja, podpore zanje ne bo, je dejal. Okrcal je tudi gospodarstvenike, saj bodo tudi ti po njegovih besedah morali izboljšati svoje delovanje z bolj etičnim in družbeno odgovornim delovanjem. Ponovna hitra gospodarska rast je mogoča, pravi Hribar Milič, pri čemer se je obregnil ob javni sektor.

Skoraj polovica ustvarjenega za javni sektor
Tega bi bilo treba bolj profesionalizirati in reorganizirati, da bi podoben obseg storitev lahko zagotavljal z bistveno manjšo javno porabo. Ta ne bi smela znašati več kot 47 odstotkov bruto domačega proizvoda. "Še leta 2007 smo za celoten javni sektor porabili manj kot 14,6 milijarde evrov, letos pa se bomo približali 18 milijardam evrov ali pa jih bomo celo presegli," je poudaril. Po njegovem mnenju je treba tudi državo menedžersko prestrukturirati, s spremembami in reformami pa ustvariti take pogoje za poslovanje, ki bodo stimulirali ljudi za podjetništvo, podjetja za razvoj in tuje investitorje, da bodo prišli k nam.
Sedem resnic
GZS je na vrhu slovenskega gospodarstva predstavil tudi poziv slovenski politiki, ki vsebuje sedem resnic, sedem pogojev in sedem prioritet za 14 zakonov v letu 2012. Predsedstvo Gospodarske zbornice Slovenije je izpostavilo naslednje resnice: inovativno gospodarstvo in konkurenčno poslovno okolje sta pogoj za razvoj in blaginjo, razvojno prestrukturiranje ni imelo prioritete, pravna nezaščitenost se razrašča, netransparentnost javne porabe, razvojni dokumenti so neusklajeni, država porabi preveč in zmanjšano zaupanje zavira reforme.
Med prednostnimi nalogami tudi vzdržnost javnih financ in pravna država
Dejali so, da so pogoji za uspeh pospešen gospodarski razvoj, debirokratizacija in učinkovitost javnega sektorja, pravna država oz. vladavina prava, varčevanje, spremembe in reforme, zaupanje, ugled in družbena odgovornost ter internacionalizacija.

GZS za zagon in pospešeno rast slovenskega gospodarstva že v letu 2012 izpostavlja sedem prioritet: vzdržne javne finance (strukturne reforme), pravna država, učinkovit javni sektor, dostop do virov financiranja, zagon naložb in javna naročila, razbremenitev davčnih bremen in zmanjšanje rigidnosti trga dela. Za rast in razvoj gospodarstva pa ob tem podaja tudi 14 zakonskih predlogov.

Prisluhnili so jim politiki
Predlaganim rešitvam so prisluhnili tudi številni predstavniki političnih strank. Predsednik SDS-a Janez Janša je podvomil, ali je Slovenija dejansko sposobna uresničiti dobre rešitve v praksi. "V prihodnjih mesecih bomo videli, ali smo v Sloveniji sposobni doseči družbeni in socialni pakt," je dejal. Predsednik stranke Državljanska lista Gregor Virant in nekdanji minister za javno upravo je gospodarstvenikom ponudil, da v primeru zmage njegove stranke oni za gospodarskega ministra izberejo za uspešnega menedžerja brez bremen iz preteklosti. S predstavljenimi predlogi gospodarstvenikov se je strinjal tudi predsednik stranke Pozitivna Slovenija Zoran Janković, ki je izpostavil, da je treba direktorjem vrniti spoštovanje in da potrebujemo pozitivizem ter optimizem.

Tomaž Orešič (LDS) je predlagal, da se Slovenija namesto za eno milijardo zadolži za pol milijarde evrov, s spremembo zakona o Banki Slovenije pa njene rezerve v višini pol milijarde evrov nameni za financiranje malih in srednje velikih podjetij prek izdelanih instrumentov podjetniškega sklada. Tudi predsednik stranke Zares Gregor Golobič se je strinjal, da država mora trošiti, ampak pametno. Zato se bo morala dodatno zadolžiti. "Izogibamo se govoriti o tem, vendar brez tega ne bo izhoda iz spirale, v kateri smo," je poudaril. Predsednik SLS-a Radovan Žerjav pa je izpostavil, da se morajo gospodarstveniki pridružiti politiki v boju proti krizi, prva prioriteta nove koalicije pa mora biti prav gospodarstvo.

Po oceni predsednika DeSUS-a Karla Erjavca ne potrebujemo le novega razvojnega modela, temveč tudi več optimizma, "moramo stopiti skupaj". Po njegovem mnenju bi bilo treba za zagon gospodarstva zagnati državne naložbe v infrastrukturo. Na nesodelovanje levih in desnih je opozoril tudi predsednik Stranke mladih Slovenije - zelenih Evrope Darko Krajnc, ki je prav tako mnenja, da je treba znati stopiti skupaj, ko gre za interese države in državljanov. Predsednica stranki NSi Ljudmila Novak pa je opozorila, da je kriza vrednot res zelo velika. Prepričana pa je, da "smo toliko sposobni, odgovorni in odločeni, da naredimo za to Slovenijo nekaj skupaj".