"Gazprom nima niti enega dokumenta, ki bi dokazoval, da lahko Siemens prepelje plinsko turbino za kompresijsko postajo Portovaja iz Kanade, kjer je na popravilu," so po navedbah tujih tiskovnih agencij zapisali v Gazpromu in dodali, da v teh okoliščinah ni mogoče napovedati, kako bo z zagotavljanjem varnega delovanja kompresijske postaje Portovaja, ki je ključen obrat plinovoda Severni tok.

Plinska turbina je na popravilu v Kanadi v obratu v lasti nemškega industrijskega velikana Siemens. Družba Siemens Energy je junija sporočila, da turbine trenutno zaradi sankcij proti Rusiji ni mogoče dostaviti iz Montreala. Kanada je pretekli konec tedna sporočila, da bo dovolila prevoz turbine v Nemčijo. Turbino bodo, kot so takrat poročali nemški mediji, "v najkrajšem mogočem času" z letalom prepeljali v Nemčijo in nato v Rusijo na kompresijsko postajo v bližini Sankt Peterburga, je poročala španska tiskovna agencija EFE.

Sorodna novica Severni tok 1 do 21. julija prekinja dobavo plina zaradi vzdrževanja, Gazprom zmanjšal dobavo Rimu

Tiskovni predstavnik družbe Siemens Energy današnjega sporočila Gazproma ni želel komentirati, je medtem poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Gazprom je sredi junija zmanjšal dobavo plina Nemčiji prek plinovoda Severni tok 1 na 40 odstotkov običajne dobave, kar je utemeljil z zamudami pri popravilu kompresijske postaje Portovaja. Tlačne komponente popravlja nemško podjetje Siemens Energy, ki pa je navedlo, da plinske turbine, ki je bila na popravilu v Kanadi, zaradi sankcij proti Rusiji ni mogoče pripeljati nazaj iz Montreala. Pred dnevi smo poročali, da je Kanada po posvetovanju z evropskimi zaveznicami in Mednarodno agencijo za energijo (IEA) sporočila, da bodo turbino poslali v Nemčijo namesto neposredno v Rusijo. Nemčija bi nato turbino predala Gazpromu.

V ponedeljek je dobavo plina zaradi vzdrževalnih del, ki naj bi trajala do 21. julija, ustavil. Takrat je sporočil, da je bila ustavitev usklajena z vsemi partnerji.

Do 21. julija so tako začasno zaprli obe cevi plinovoda zaradi rutinskih vzdrževalnih del, kamor sodijo tudi testiranja mehanskih elementov in avtomatiziranih sistemov, ki zagotavljajo zanesljivo, varno in učinkovito delovanje plinovoda.

Nemčija, ki je močno odvisna od ruskega plina, večino katerega dobi prav prek Severnega toka, je pred časom izrazila skrb, da Nord Stream po koncu del plinovoda ne bo več zagnal.