Če bi se te razmere nadaljevale ali še slabšale, bi po mnenju Stane težko zagotovili nemoteno oskrbo iz skladišč, v katerih ima Slovenija še zaloge plina, ki zadoščajo za mesec in pol.

"Fizično bi bilo težko v kratkem času dobaviti plin iz skladišč do končnega uporabnika," je pojasnil. Težavo predstavljajo predvsem pretoki. Če bi ruska stran v celoti prekinila dogovorjeno dobavo, bi se lahko kmalu začele redukcije v industriji, za gospodinjstva pa je dobava plina zagotovljena iz drugih nabavnih plinov, pravi Stana.

Z Gazpromom je Geoplin v stalnem stiku
Geoplin, družba za trgovanje in transport zemeljskega plina, je že zjutraj prejel obvestilo, da mu bo ruski Gazprom ustavil dobavo zemeljskega plina. Kot so sporočili iz Geoplina, ki uvozi 95 odstotkov vsega plina za potrebe Slovenije, je bila dejanska redukcija 90-odstotna, po 10. uri pa se je stanje nekoliko izboljšalo, zdaj pa se spet slabša.

Predsednik uprave Geoplina Alojz Stana je povedal, so z družbo Gazprom Export v neposredni in intenzivni komunikaciji. "Geoplin izkorišča vse svoje razpoložljive nabavne vire in z maksimalnim praznjenjem skladišč zagotavlja zanesljivo oskrbo vsem svojim kupcem brez prekinitev dobav," je sporočil.

Geoplin, ki ima odjemalce tudi v tujini, vse uporabnike poziva k racionalni rabi zemeljskega plina.

Največ plina se dobavi ravno iz Rusije
Slovenija sicer letno porabi 1,2 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, kar predstavlja od 13 do 14 odstotkov potreb po energiji. Največ, okoli 55 odstotkov, dobavi ravno iz Rusije, s 35 odstotki je na drugem mestu Alžirija, preostalih deset odstotkov pa uvozi iz Avstrije in drugih držav. Z Rusijo, Alžirijo in Avstrijo imajo na Geoplinu dolgoročne pogodbe, z drugimi pa sklepajo pogodbe za krajši čas.

Geoplin dobavlja posredno in neposredno
Na inštitutu za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji menijo, da ima Geoplin na zalogi 110 milijonov kubičnih metrov plina, kar zadostuje za mesec dni. Kopač pa medtem domneva, da je plina na zalogi za mesec in pol.

Geoplin ima skladišča v Avstriji in na Hrvaškem, sicer pa plin neposredno dobavlja velikim odjemalcem, preostale pa oskrbujejo lokalni distributerji, ki pa seveda plin dobivajo od Geoplina. Ruski plin, namenjen Sloveniji, pride najprej do avstrijskega vozlišča Baumgarten, kjer ima Slovenija tudi skladišče.

Uporabniki Butan plina brez skrbi
Težav zaradi ruske odločitve pa ne bodo imeli v Butan plinu, je za MMC povedal direktor podjetja Tomaž Grm. Družba namreč svoje uporabnike, ki jih je okoli 12.000, oskrbuje z utekočinjenim naftnim plinom. "Tudi v prihodnje ni nobene bojazni glede oskrbe," nam je razložil in dodal, da niso Geoplinovi odjemalci. Največ dobavljajo iz Italije, Kazahstana, Nizozemske, Švice in Nemčije.

Kot nam je še pojasnil Grm, je utekočinjeni naftni plin v normalnih atmosferskih razmerah v plinastem stanju, pri relativno nizkem tlaku pa se hitro utekočini, zato se ga lahko transportira s cisternami in po železnici, zemeljski plin pa je mogoče transportirati le po plinovodu s pomočjo visokega tlaka.

V Sloveniji imamo še enega manjšega dobavitelja zemeljskega plina, Adrioplin. Lastniki podjetja so italijanski Eni, slovenski Geoplin in avstrijski Steirische Gas-Wärme. S plinom oskrbuje občine, s katerimi sklene koncesijske pogodbe.

E. S. / S. Z./ A. S.