neposredni dostop na italijanski trg, slovenski trg pa bo postal bolj zanesljiv.

V družbi so prepričani, da sobotni podpis meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Rusijo pomeni preboj za uresničevanje projekta plinovoda, Južni tok pa za države, ki bodo pri njegovi gradnji in uporabi sodelovale, postaja prednostna pobuda za spodbujanje gospodarskega razvoja.

V Gazpromu so prepričani, da bo sodelovanje Slovenije pri Južnem toku ruskemu zemeljskemu plinu omogočilo neposredni dostop na italijanski trg, ki je obenem glavni cilj tega velikega energetskega projekta. S tem so po Gazpromovih navedbah uresničeni vsi predpogoji za začetek izvedbenega dela projekta.

Dostop na italijanski trg bo Gazpromu omogočil tudi okrepitev položaja v Evropi na splošno in še posebej na Apeninskem polotoku, so zapisali v podjetju.

Zdaj je najpomembnejša ustanovitev skupnega podjetja
V Gazpromu ugotavljajo, da bo podpis sporazuma vzpostavil ustrezen politični in pravni okvir, ki bo ruskemu velikanu in slovenskemu partnerju Geoplin plinovodi omogočil, da sprejeti dogovor začneta izvajati v praksi, pri čemer je najpomembnejši del vzpostavitev skupnega podjetja.

Prav tako so prepričani, da so koristi sporazuma za Slovenijo očitne. Zaradi partnerstva z največjim svetovnim izvoznikom zemeljskega plina bo slovenski energetski trg zanesljivejši, stabilnejši, prožnejši in predvidljivejši. Sodelovanje Slovenije v projektu bo ustvarilo tudi nova delovna mesta, država pa bo imela koristi tudi od tranzita plina.

Partnerstvo med Gazpromom in Geoplin plinovodi nosi v sebi tudi velik potencial, ko gre za sodelovanje na celotni vrednostni verigi in na različnih segmentih energetskega sektorja.

Sodelovanje Slovenije bo še okrepilo varnost in stabilnost dobave
Sodelovanje Slovenije kot četrte članice EU-ja v projektu pa bo še okrepilo evropski značaj Južnega toka in povečalo varnost in stabilnost dobav plina za sedemindvajseterico, še poudarjajo v Gazpromu.

Slovenski minister za gospodarstvo in ruski minister za energetiko, Matej Lahovnik in Sergej Šmatko, sta ob navzočnosti premierjev obeh držav, Boruta Pahorja in Vladimirja Putina, v soboto v Moskvi podpisala sporazum o sodelovanju pri gradnji in uporabi plinovoda Južni tok v Sloveniji.

S slovensko-ruskim sporazumom se zaokroža trasa plinovoda, h kateremu so že pristopile Italija, Grčija, Bolgarija, Srbija in Madžarska. Plinovod Južni tok naj bi začel delovati v letu 2015, ko naj bi plin dobili tudi slovenski odjemalci.

Sporazum mora ratificirati še državni zbor
Slovenija in Rusija sta sporazum o plinovodu Južni tok - skupen projekt ruskega Gazproma in italijanskega Enija - dorekli pred dobrim tednom. Pogovori o sodelovanju Slovenije pri ruskem projektu pa so se začeli že spomladi leta 2008. Sporazum mora ratificirati še državni zbor.