Tako Libija, ki jo je obiskal premeir Borut Pahor, kot Azerbajdžan in Kazahstan, kjer je bil na obisku predsednik države Danilo Türk, so za Slovenijo dokaj "eksotične", a za preskrbo z energenti, tistimi, ki jih Slovenija nima, več kot primerne države. Premierja Boruta Pahorja je na obisku v Libiji zato spremljala tudi delegacija podjetja iz sektorja za energetiko in oskrbo z energijo, v Azerbajdžanu, kjer je bil na obisku predsednik Türk, pa so podpisali sporazum, ki bo med drugim spodbujal naložbe v energetiko in industrijo in ustanavljanje skupnih podjetij s tega področja.

Slovenija: Energetska odvisnost vsako leto večja
Po podatki Statističnega urada Republike Slovenije se energetska odvisnost Slovenije povečuje, saj je lani dosegla najvišjo stopnjo v zadnjih devetih letih. Naša država je od tujih virov popolnoma odvisna na področju plinastih in tekočih goriv.

Ob lanski plinski krizi je bila Slovenija med tistimi državami, ki so ostale brez dobave plina, zato so bila energetska podjetja prisiljenja odjemalcem dostavljati plin iz rezerv. Zaplete zaradi ukrajinskega neplačevanja računov Rusiji, zaradi česar je lani pozimi (skoraj) zmrzoval velik del Evrope, naj bi delno rešil v soboto podpisani sporazum o gradnji Južnega toka, ki se bo ukrajinskemu ozemlju izognil. Največji oskrbovalec končnih uporabnikov v Sloveniji je Geoplin, ki državi preskrbi 95 odstotkov potrebnega plina. Od tega 55 odstotkov uvozi iz Rusije, 35 odstotkov iz Alžirije, preostalo pa od drugod, tudi iz Avstrije.

(Pre)velika odvisnost od Rusije
Vendar pa kaže, da si Slovenija želi več alternativ pri oskrbi s plinom in tekočimi gorivi, kar kažeta nedavna obiska na visoki ravni v Libiji, Azerbajdžanu in Kazahstanu.

V Azerbajdžanu, kamor je Slovenija lani izvozila za manj kot devet milijonov evrov blaga, uvozila pa ni ničesar, je delegacija, ki je spremljala predsednika Türka, podpisala sporazum o sodelovanju na področjih energije in industrije. Ta vključuje ustanavljanje skupnih podjetij, spodbujanje naložb na tem področju, pripravo konferenc, seminarjev in okroglih miz za spodbujanje sodelovanja na teh področjih, sodelovanja pri raziskavah na področju alternativnih in obnovljivih virov energije.

Nabucco kot as v rokavu?
Na ministrstvu za gospodarstvo so za MMC pojasnili, da sta bili azerbajdžanska in kazahstanska regija do zadnjih političnih sprememb politično in tehnično (plinovodi in naftovodi) vezani na osrednji ruski sistem prenosa energentov, zato se tudi od tam največ plina proda Rusiji, od koder steče v Evropo. Za zagotovitev neposrednega odjema, ki torej ne bi vključeval Rusije, je v načrtu (še vedno le na papirju) gradnja plinovoda Nabucco (navezava na načrtovani plinovod Kitajska-Turkmenija).

Če bi torej Južni tok zaobšel ukrajinsko-ruske težave, pa bi bila (skoraj) edini vir plina za Slovenijo še vedno le Rusija (manjše količine se sicer uvažajo tudi iz Alžirije), kar še vedno pomeni odvisnost le od enega vira. Mogoča alternativa je torej Nabucco, v katerem Rusija ne bi imela vloge.

Nabucco je tako konkurenca Gazpromovemu Južnemu toku, ki je trenutno v prednosti, saj naj bi pokupil zaloge plina v Turkmeniji, prehiteti pa naj bi ga želel tudi pri virih v Azerbajdžanu. Poleg tega se zdi, da je gradnja Južnega toka veliko bliže kot gradnja Nabucca, čeprav v primeru Slovenije, ki je sporazum podpisala v soboto, še ni znano, kje naj bi trasa potekala.

Narašča poraba drugih tekočih goriv
V Sloveniji se povečuje tudi poraba tekočih goriv, saj je lani narasla za 16 odstotkov, končna poraba naftnih derivatov pa po podatkih Sursa še naprej narašča. Največjo rast so zaznali pri porabi dizelskega goriva v prometu (za 20 odstotkov), njegova poraba pa se v zadnjih petih letih podvojila. Za deset odstotkov se je lani povečala tudi poraba kurilnega olja za ogrevanje gospodinjstev.