Po večmesečnih pogajanjih so Turčija, Avstrija, Madžarska, Romunija in Bolgarija v Ankari podpisale sporazum o gradnji plinovoda, ki naj bi v prihodnje preprečil plinske krize, kakršni smo bili priča na začetku leta. Projekt EU-ja, ki se je začel leta 2002, končal pa se bo leta 2013, naj bi stal okoli 8 milijard evrov. Kot mogoči dobavitelji plina se omenjajo tudi Egipt, Iran, Azerbajdžan, Rusija in Turkmenija.

Kot je na slovesnosti ob podpisu sporazuma poudaril turški premier Recep Tayyjip Erdogan, bodo pravni okviri za dejanski začetek gradnje Nabucca sicer dokončani šele, ko bo konzorcij Nabucco z vsemi petimi sodelujočimi državami podpisal ločene sporazume, to pa naj bi se zgodilo v šestih mesecih.

Približno 3.300 kilometrov dolg Nabucco od Turčije do Baumgartna v Avstriji bo tržišče oskrbel s plinom iz kaspijske regije in srednje Azije, zadostil pa naj bi okoli 10 odstotkom povpraševanja v Evropi oz. po njem bodo letno pridobili 31 milijard kubičnih metrov plina.

Težavna pogajanja o sporazumu so prinesla dogovor o prehodu prek turškega ozemlja - s sporazumom pa težav še ni konec, poroča radio. Pripravljenost za sodelovanje so v preteklih dneh izrazil v Azerbajdžanu, kjer naj bi bili bolj naklonjeni Gazpromu, ta pa je tudi ključni kupec za Tukmenistan. Pot plinovoda bi prečkala tudi Kaspijsko morje, kjer pa razmejitev dna še ni začrtana, v projekt pa bi se lahko vključil tudi Iran, druga država na svetu po zalogah plina, a glede njega ima Zahod zadržke zaradi političnega režima.

Turčija je po napornih pogajanjih sprejela dogovor, po katerem bo imela dostop do evropskega plina, ki bo tekel čez plinovod Nabucco, se je pa odpovedala zahtevi po nakupu 15 odstotkov plina, ki je dolgo časa zavirala sprejetje dogovora.

Nekaj časa se je omenjal tudi Irak, vendar pa je iraška vlada zdaj sporočila, da nima presežkov plina, ki bi jih lahko prodala prek Nabucca, in se trenutno osredotoča na zadovoljitev domačih potreb, a ni izključila možnosti, da bi se nekoč pridružila projektu.

Nabucco je sicer "tekmec" plinovodu Južni tok pod okriljem Rusije, pri katerem bo predvidoma sodelovala tudi Slovenija.