Rusija je dokončno odprla plinsko pipico in tako zopet omogočila pošiljanje zemeljskega plina Evropi čez ukrajinsko ozemlje. Tako bodo mnoge države končno spet lahko lažje zadihale, saj so bile skoraj tri tedne brez ruskega plina.

Nafto nadomešča čistejši plin
Sicer pa poglejmo, kako zemeljski plin počasi že izpodriva nafto. Pri njegovem izgorevanju nastaja precej manj izpustov kot pri nafti, to pa v okviru prizadevanj za čistejše ozračje in zmanjšanje toplogrednih plinov pomeni velik napredek. V primerjavi z nafto ali s premogom namreč vsebuje zanemarljivo majhne količine žvepla, pri izgorevanju pa skoraj ni saj in pepela. Pridobiva se ga iz vrtin na plinskih in naftnih poljih, je brez vonja, barve in okusa, hkrati pa tudi ni strupen in je lažji od zraka. Poglejmo, katere države bi lahko zaradi večje uporabe plina največ izgubile.

Strokovnjaki opozarjajo, da se bo nafto splačalo črpati in uporabljati le še največ 60 let. Nekateri celo menijo, da bo ekonomičnost vprašljiva že čez 15 let. Obstoječa polja bodo izčrpana, nova pa bodo terjala nesorazmerne naložbe, ki jih ne bo mogoče poplačati s ceno.

Pri zalogah plina pa je slika nekoliko drugačna, saj ima največje zaloge prav Rusija, ki je ob zadnjem sporu pokazala zobe, zaradi česar je Evropska unija že napovedala, da bo prizadevno iskala alternative ruskemu plinu.

Vse višje potrebe po plinu v Evropi
Članice EU-ja potrebujejo na leto okoli 350 milijard kubičnih metrov plina, ki si ga preskrbijo po plinovodih in v utekočinjenem stanju. Po podatkih za leto 2007 so ga iz Rusije uvozile 147,5 kubičnega metra, iz Norveške 86 kubičnih metrov, iz Alžirije 32,7, iz drugih delov sveta pa 28,2. Utekočinjenega plina je bilo uvoženega 51,9 kubičnih metrov.

Že prihodnje leto bodo samo države Unije potrebovale 500 milijard kubičnih metrov in v naslednjih 20 letih predvidoma za po 150 milijard več na leto.

Obstoječe poti preozke
Iz naštetega je jasno, da se bo poraba skokovito povečevala in da bo Rusija obvladovala ponudbo. Za večjo izrabo so nujno potrebni plinovodi, saj zmogljivost obstoječih ne zadošča. Ozka grla se povečujejo.

Čez 5 let bodo obstoječi plinovodi zadostili le še 70 odstotkov povpraševanja. Poleg obstoječih, ki vsi vodijo čez Ukrajino in Belorusijo (ena čez Turčijo), največji proizvajalec na svetu ruski Gazprom že gradi velikanski plinovod "Severni tok" (Nord Stream) iz Rusije pod Baltikom naravnost v Nemčijo (brez posrednikov), načrtujeta pa se tudi "Južni tok" (South Stream) in "Nabucco" iz Kaspijskega bazena, ki bo morda tekel tudi čez Slovenijo do Dunaja. Dileme pri teh gradnjah so predvsem način partnerstva in nadzorstva nad pretoki (slaba izkušnja Ukrajine).

Utekočinjeni plin alternativa plinovodom
Nujno pa bo najti tudi alternativo plinovodnim povezavam. Zaostreno je vprašanje skladiščenja plinskih zalog in prevoza – utekočinjenega plina. Gre za t. i. LNG (Liquefied Natural Gas), ki je tudi ekološko vprašanje. Pri ohladitvi na -161 stopinj Celzija se plin utekočini in se prostorninsko skrči, kar omogoča tudi prevoz s posebnimi ladjami. Naložba v to tehnologijo je dražja od plinovodne, čeravno dopušča več prožnosti.

Medtem že 180 milijard kubičnih metrov plina prevažajo v utekočinjeni obliki, leta 2020 naj bi dosegli na ta način 15 odstotkov porabnikov. Na izvoz utekočinjenega plina se pripravljajo zlasti na Bližnjem vzhodu, kar naj bi postal njihov novi adut.

B.B/M.R.