Minister za gospodarstvo je v pogovoru za STA poudaril, da je pri tem projektu odprtih še več drugih vprašanj (poleg lastništva še vedno niso določene vstopne točke v Sloveniji, ni študije investicij, ni dolgoročnih pogodb za zagotavljanje količine plina ipd.). Ob tem napoveduje, da dokler ne bodo razrešena, sporazuma z ruskim Gazpromom Slovenija ne bo podpisala.

"Podpiram projekte, ki jih podpira lokalna skupnost"
Sicer pa minister pravi tudi, da podpira projekt Nabucco, izgradnjo plinskih terminalov, denimo, na Krku, ne pa tudi v Tržaškem zalivu, saj bi tovrstni projekti zmanjšali slovensko vezanost na ruski plin. Terminalom, kakršen bi bil lahko tisti v Kopru, nasprotuje zato, ker podpira gradnjo tistih energetskih objektov, ki so prijazni okolju in imajo podporo lokalne skupnosti.

V tem kontekstu se zavzema za drugi blok Jedrske elektrarne Krško, blok šest v Termoelektrarni Šoštanj, ne pa tudi za hidroelektrarne na Muri, ki jim lokalna skupnost nasprotuje.

"Jedrski energiji sem zelo naklonjen"
"Jedrska energija je zelo pomembna. Zelo sem ji naklonjen, seveda pa je treba upoštevati vse ekološke in varnostne vidike in tudi rešiti vprašanje odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Če bi bilo to vprašanje že rešeno, bi lahko precej pospešili gradnjo drugega bloka NEK-a. Pred morebitnim referendumom moramo odgovoriti na vsa pomembna vprašanja," je Lahovnik dejal o drugem bloku NEK-a.

Na vprašanje, ali misli nadaljevati politiko svojega predhodnika Andreja Vizjaka na področju energetike, pa je odgovoril, da obstaja na področju razmerja delovanja sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in njegovega razmerja do elektrodistribucijskih podjetij vrsta pomanjkljivosti, kar naj bi ugotovilo tudi računsko sodišče, zato bo tu treba uvesti nekatere spremembe.

"Bil sem proti razbitju HSE"
Minister je poudaril tudi, da je nasprotoval razbitju Holdinga Slovenske elektrarne na več delov. "V času, ko se vsa evropska energetska podjetja združujejo, je nesmiselno, da že tako majhno slovensko energetiko še bolj drobimo."

In kako je s povečanjem domačih zmogljivosti pri pridobivanju energije? "Trenutna stopnja samozadostnosti oskrbe Slovenije z energijo je 52 odstotkov. Na področju nafte in zemeljskega plina smo seveda zaradi naravnih omejitev zelo odvisni od tujine. Na področju elektrike je mogoče zagotoviti domače zmogljivosti, pri čemer gre za dolgoročne projekte," pravi.

"Ne vem, zakaj bi moral biti član sveta za energetiko"
Beseda je v pogovoru tekla še o drugih akualnih vladnih zadevah. Glede svojega članstva v svetu za energetiko je tako opozoril, da ni njegov član in da ne vidi potrebe po tem, da bi bil. "Gre za posvetovalni organ predsednika vlade. S predsednikom vlade sva se pogovorila in določila, kaj so vloge posameznih institucij. Kar se tega tiče, med nama ni različnih pogledov, razen, da sam menim, da inflacija raznih svetov ni najboljša," je dodal.

Ko so ga pobarali o tem, da je že večkrat omenjal možnost svojega odstopa, pa je povedal, da se ni prilepil na mesto funkcije ministra za gospodarstvo. "Jasno je, da človek na določeni funkciji vztraja tako dolgo, dokler lahko zasleduje neke vrednote, stališča, usmeritve, v katere verjame. Dokler bo temu tako, ne vidim razloga, da bi se umikal. Če pa bi prišel do neke točke, ko bi ocenil, da zaradi konceptualnih razlik sodelovanje ne bi bilo mogoče, bi ustrezno ukrepal. Vedno se mi je zdelo nenavadno, ko sem gledal posamezne politike, ki so mislili, da je njihova funkcija doživljenjska. Doživljenjskih funkcij v politiki ni."

M. N.