Glaser, ki je nadzorni svet Probanke vodil 13 let, je pred preiskovalno komisijo DZ-ja o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu povedal, da so o zamenjavi uprave še pred odločbo Banke Slovenije leta 2012 razmišljali tudi nadzorniki. Uprava je nato odšla šele z odločbo Banke Slovenije (BS), nadzorniki pa so medtem ocenjevali, da "zna uprava najti izhod iz težav".

Tudi težav zaradi istih oseb, ki so vodile lastniško povezane družbe in bile hkrati komitenti banke, niso zaznali. "Relativno pozno smo dobili informacijo, da sta družbi Hat in Fractal Consulting povezani osebi," je dejal. A čeprav je vedel za družinsko navezo dolgoletne prve dame Probanke Romane Pajenk in Tomaža Ročnika, ki je obvladoval omenjeni družbi, prek katerih je postal glavni lastnik Avtotehne, "se ni želel vpletati".

Ročnikove družbe so namreč po njegovih navedbah sicer do neke mere odplačevale posojila, zato ni "videl neke velike nevarnosti". To so opazili šele, ko so dobili indikatorje povezanih oseb in da so nekatere družbe pri banki zadolžene bolj, kot bi smele biti.

BS mižal na eno oko
Po njegovem mnenju so bile v času pred izbruhom krize vse banke v podobnem položaju: "Vse so silno iskale komitente in ponujale denar pod silno ugodnimi obrestnimi merami. Bili smo v neki evforiji in smo mislili, da bo vse raslo. Banka Slovenije niti bankam niti podjetjem ni govorila, da moramo biti bolj zadržani, bolj skromni," je opisal.

"Če se ne bi sesula gospodarska slika Slovenije in strmoglavila vrednost delnic na borzi, potem se to ne bi zgodilo," je prepričan. Tako se mu ocenjena škoda v Probanki zdi previsoka. "Mislim, da smo v Sloveniji generalno imeli prerigorozne metre, zato je verjetno naša luknja večja, kot je bila potrebna," je ponazoril. "Vse, kar smo delali v nadzornem svetu, smo delali v dobrobit banke," je še zatrdil in dodal, da se mu ni zdelo nič nenavadno, da je banka kljub izgubam v določenih letih vseeno izplačevala dividende in nagrade nadzornikom.

Falatov prst uperil v BS
Komisija je nato zaslišala nekdanjega prvega nadzornika Factor banke Petra Falatova. Ta je sredi leta 2013 odstopil, ker je videl, da iz dokapitalizacije, ki bi se morala zgoditi, ne bo nič, saj so "delničarji banke rekli, da jih to ne zanima in da delnice raje z diskontom prodajo".

Spomladi 2013 je Banka Slovenije zahtevala povečanje kapitala in dodatne slabitve. "Banko je v izgubo spravila Banka Slovenije," je dejal in dodal: "To je bilo eno. Drugo so bile slabitve, kjer nismo mogli nič. Po sklepu smo jih morali upoštevati in zato smo imeli bilanco v minusu. Potem je uprava rekla, da moramo povečati kapital, delničarji so pa rekli, da jih to ne zanima." Prepričan je, da bi se, če bi Banka Slovenije podaljšala rok za prilagoditev, "zgodba drugače končala".

Slabitve so nastale, ker so se spremenili pogoji, padla sta nepremičninski in kapitalski trg. Po njegovih besedah so pripombe Banke Slovenije začeli dobivati v drugi polovici 2012, ob tem je spomnil, da je BS banko prečesal in jo celo pohvalil. "Če bi takrat vedel, kar vem danes, bi odstopil 10 let prej. Živel sem v dobri veri in v zaupanju v pravo," je dejal.

Tudi on je poudaril, da je o posojilih odločala uprava, le o največjih nadzorniki, a je bilo tega zelo malo. "Nadzorni svet se s konkretnimi posli ni nikoli ukvarjal. Odločali smo se na podlagi poročil," je pojasnil in dodal: "Z nadzorom konkretnih poslov se nadzorni svet ni nikoli ukvarjal." Uprava je dajala nadzornemu svetu v odobravanje posojila brez namena, je nadaljeval. "Smo vprašali in so odgovorili, da je namenjen za določen komercialni posel, ki da so ga preučili," je dejal in poudaril, da je bil to poslovni model banke, s katerim so se lastniki banke strinjali.